Koper, vsaj kolikor mi je znano, ni imel v preteklosti točk, kjer bi se zbirale gospodinje in skupaj prale perilo, saj ni imel izvirov ali potokov na mestnem področju, za razliko od sosednjih mest kot Milje in Izola. Eden redkih prostorov za to primernih je bil vodnjak na Mudi, saj je vanj pritekala voda iz izvira nad Olmom, vendar dvomim da so ga kadarkoli zato lahko uporabljali, saj je bil preveč “šik”. Gospodinje so bile tako prikrajšane za “chat”, FB, Twitter, radio Mileva in sploh najnovejše novice.
Iz tega pomanjkanja prostora in vode za pranje se je razvila dejavnost s katero so vaščanke prale perilo mestne gospode, ki si je to lahko privoščila, ga posušile na okolnem grmovju ter zlikale z likalniki na oglje. Na vaseh so namreč obstajali takšni izviri z zgrajenimi koriti za te zadeve, saj so vasi pač zrasle v bližini takih izvirov. V lepem vremenu so tako lahko opravile dve rundi perila tedensko. Na prvi sliki vidimo najbrž tako šavrinko pri vračanju domov, saj ima na glavi dva planjerja, katera sta bila lahko polna samo perila, saj bi vse drugo bilo pretežko za na glavo. Na drugi sliki vidimo avtomobil prve povojne pralnice v Kopru. Na tretji pa obe taki pralnici iz bližnjih Milj in Izole.
Foto album
Stanko Ivančič