Jame s težkim dostopom, so bile vedno velik izziv za jamarje tudi v preteklosti. Še posebno jama v Štrkljevici pri vasi Podpeč, katere vhod je sredi navpične stene Kraškega roba. Že proti koncu 18. stoletja so poskušali splezati do jame, a nikomur ni uspelo. V 19. stoletju se je nekaj jamarjev poškodovalo, pri poskusu plezanja do vhoda v jamo. Ko so gradili Istrsko železnico, ki je povezala Dunaj in Pulo preko Divače, so jamarji izkoristiti sredstva in priprave, ki so jih imeli avstrijski graditelji železnice, za vstop v jamo v Škrjevici. A kot so zapisali takratni kronisti, so med letom 1874 in do takrat, ko je bila Istrska železnica je dokončana 20. septembra leta 1876, so jamarji, s pomočjo delavcev, ki so gradili železnico poskusili splezati do vhoda v jamo, a jim ni uspelo. Navkljub sredstvom, ki so jih imeli graditelji železnice, se je nekaj jamarjev poškodovalo in enega so morali odpeljati v tržaško bolnišnico, ker so bile poškodbe, zaradi padca s stene hude. Jama v Škrjevici je ostala velik iziv za jamarje vse so leta 1918, ko je jamarjem končno uspelo premagati steno do vhoda v jamo. Pred tem so vedno poskušali splezati v jamo od spodaj navzgor, a neuspešno. Spremenili so pristop in se spustili s Kraškega roba navzdol in končno uspeli priti v jamo. Fotografije so iz leta 1925, ko so se tržaški jamarji spustili od zgoraj navzdol, kot leta 1918 in uspešno prišli do vhoda v jamo.
Na Kraškem robu je veliko jam, tudi neodkritih, ker nimajo vhoda. Danes imamo jamarje v Istri tudi Slovenci, a jih pred 2. Svetovno vojno nismo imeli, zato so naše jame raziskovali večinoma italijanski jamarji iz Trsta. Okoli vasi Podpeč je kar nekaj jam. Od Jame v Štrkljevici je Mežnarjeva jama oddaljena 630 metrov, jama V Zjati 850 metrov, Vilenica pri Prapročah pa malo več kot kilometer.
Vir podatkov in fotografij Zgodovinski kataster jam v Trstu (Catasto storico delle grotte della Commissione Grotte Eugenio Boegan)
Foto album
Boris Umer