Glede na to, da imamo poleg virusne epidemije to pomlad tudi podpovprečno nizke temperature in je zmrzal marsikje naredile precej škode, poglejmo kako je bilo s tem v naši preteklosti. Mrzle zime, velike suše, nevihte, dolgotrajne obilne padvine in celo kobilice so v preteklosti večkrat povzročile veliko škode v Kopru in okolici. Če izrednih vremenskih razmer mlajša generacija še ni doživela, to še ne pomeni, da so neobičajen pojav. Neprijetne dogodke ponavadi pozabimo in nas zato vedno znova presenetijo.
Ohranjeni zapisi različnih piscev nam iz preteklosti poročajo o izrednih vremenskih pojavih pri nas. Podatki iz kronik nam povedo, da so bile najbolj pogosto hladne zime in pozebe med letoma 800 in 865, med letoma 1300 in 1570 ter med letoma 1680 in 1865. Med leti 800 in 865 je večkrat zamrznila Beneška laguna in pozimi 858/859 pa navajajo, da je zmrznilo celo morje ob obalah severnega dela Jadranskega morja.

Ker je pri nas spet vedno bolj razširjeno olkarstvo je dobro vedeti da je bilo v severni Istri in okoli Tržaškega zaliva 16 pozeb oljk, povprečno enkrat vsakih 18 let. Kronista Ireneo in Mainati sta zapisala, da je 16. januarja 1441 začel hud mraz, s snegom in močno burjo. Zaradi zmrzali ali izrutja so bile uničene popolnoma vse oljke na našem območju. Sicer mi je moj pokojni oče povedal, da je v zimi 1928-1929 temperatura padla pod -20 stopinj celzija, nekje tudi do -30. Videl je kako so debla oljk počila, kot da bi jih razneslo, ker so zmrznila tudi tista od 100 letnih oljk.
Tudi hude suše so se pojavljale pogosto. Leta 1616 je v “Fastih Istrianih” zapisano, da je Istro zajela tako huda vročina s sušo, da je živina poginjala in so ljudje zbolevali. Za leto 1644 več virov omenja zelo hudo sušo, ki je uničila vse kmetijske pridelke in kar je ostalo so pojedle kobilice, ki so se pojavile v velikih rojih. Poročajo, da so tega leta kobilice pojedle celo figove liste. Suše se niso pojavljale samo poleti, temveč tudi jeseni, pozimi in spomladi. Leta 1661 je jesenska suša izpraznila vodne vire, da je začelo primanjkovati vode za pitje in tudi za vodne mline ni bilo dovolj vode, kar je povzročilo lakoto.
O prekomernem dežju je bolj malo zapiskov, oziroma 8 v zadnjih 300 letih. So pa nevihte in močen veter z dežjem, v preteklosti povzročile veliko škode. 11. julija 1683 je izredno močen veter levante uničil poljščine, ruval drevesa, na krasu je izruval celo ogromne hraste skupaj s koreninami. V letih 1756 – 1795, je padlo toliko dežja, da so vsi vodotoki in vse reke narasle, Dragonja je 12. julija 1795 celo spremenila strugo in preplavila, polja in Sečoveljske soline.

Tema je zelo obširna, zato sem navedel le nekaj primerov izrednih vremenskih razmer pri nas v severni Istri. Kakorkoli že iz zapisov piscev iz preteklosti, se jasno vidi določen vzorec, ki kaže na to, da so bili izredni vremenski pojavi običajen pojav in tako izgleda tudi za prihodnost.
Vir: Darko Ogrin, prof. dr. geogr.