Na sliki posneti med obema vojnama, vidimo nekdaj najživahnejši predel mesta izven notranjega obzidja. Že dejstvo da so prvo vrsto zasedala skladišča in ne stanovanjske hiše da vedeti da se je tu odvijala predvsem trgovska dejavnost. Pred zgraditvijo zunanjega pomola leta 1880 se je namreč večji del prometa odvijal v mandraču Porporela na robu te slike. Mesto je namreč stoletja bilo velik prodajalec sadja, zelenjave, svežih in soljenih sardel, vina in oljčnega olja, katero pa se je takrat največ uporabljalo kot strojno in svetilno olje in v manjši meri kot jedilno. Zato tudi ni čudno da so oljke pobirali sredi zime, saj je takrat bila važna samo vsebnost maščobe v oljkah ne pa neki zdravilni učinki. Občasno je bil izvozni artikel tudi oljčni les za kurjavo, saj je bila velika zmrzal prisotna vsaj dvakrat v stoletju. Kot vemo so zadnje zmrzali bile leta 1880, 1929, 1956 in nekaj malega pred slabimi 40 leti. Kupovali pa so predvsem industrijske in kolonialne izdelke iz Trsta, kamen iz Istre in pesek iz okolice Gradeža in izliva Soče. V času te fotografije je velik del tega prometa v mandraču že zamrl saj se je preselil na oba večja pomola in katero od skladišč so najbrž že prevzeli ribiči za svoje mreže in vrše.
Stanko Ivančič