Ivan Nabergoj razglednica
Na razglednici je pošiljatelj napisal: “To je naš junak.” Trst barvna litografija v slovenščini dva motiva in Ivan Nabergoj. Razglednica poslana leta1900. Lastnik izvirne razglednice je Marko Mohorčič, ki jo hrani v svoji zbirki.

Kot je napisal pošiljatelj razglednice poslane leta 1900, na 1. sliki, je bil Ivan Nabergoj za Slovence na Primorskem in v Istri narodni junak. V Trstu je bil leta 1873 na volitvah izvoljen v Avstro-Ogrski parlament na Dunaju, kjer je zagovarjal pravice Slovencev na Primorskem in v Istri. Slovenci v Istri namreč nismo imeli svojega poslanca, zaradi močne propagande in goljufij italijanskih nacionalistov v današnji Slovenski Istri. Italijanski nacionalisti so se Ivana Nabergoja bali, ker je premagal njihovega kandidata na volitvah in ga poskušali očrniti z lažmi celo v zgodovinskih knjigah. Attilio Tamaro je v knjigi “Storia di Trieste iz leta 1924, zapisal: “Questi era certo Giovanni Nabergoj, rozzo e ignorantissimo campagnolo, che fu caporione di quei primi attacchi slavi diretti dal vescovo, e che è rimasto celebre nelle memorie paesane per i molti grotteschi episodi della sua azione politica.” Resnica je bila seveda popolno nasprotje zapisa v knjigi, a o tem več v nadaljevanju.

Slovenci so pod nekaj 100 letno okupacijo Benečanov, preživljali težke čase, saj so jih okupatorji ob podpori italijanskih Istranov, imeli za manjvredno raso. Benečani so potrjevali ali podarjali plemiške naslove celo Albancem, kot je bila koprska družina Bruti in Ducaini. A tudi poitaljančenim Hvatom, ko je bila beneška grofica Ariana Ivančič ljubica Hemingwaya. Slovence, manjvredno raso so le izkoriščali.

Ivan Nabergoj z dvema primorskima poslancema na avdienci pri cesarju Francu Jožefu, kjer so se pritožili nad kršitvami pravic Slovencev na Primorskem in v Istri, s strani Italijanov. Vsi trije primorski poslanci v Dunajskem parlamentu so skupaj stopili v bran pravic Slovencem v cesarstvu.

V tistih časih pred 130 in več leti, ko je bila Ljubljana le manjše mestece ob Ljubljanici, je bilo glavno mesto Slovencev pravzaprav Trst. V Trstu so bili najbolj podjetni in bogati slovenski gospodarstveniki, bankirji, v Trstu je se je tiskalo največ slovenskih časopisov in knjig, veliko je bilo slovenskih umetnikov. Izvirna dediščina slovenskega ribištva in pomorstva se je razvila od Trsta do Monfalkona, kjer so ob morskem obrežju prebivali večinoma Slovenci. Veliko istrskih Slovencev je živelo od prodaje svojih pridelkov in storitev v Trstu. Trst je bil pod Habsburžani in Avstrijo, kasneje pod Avstro Ogrsko in nikoli pod benečansko oblastjo, kar je bilo dobro za Slovence, saj avstrijska oblast ni zaupala Italijanom v Trstu, ki so bili takrat večinoma nacionalisti.

Slovenec Ivan Nabergoj se je rodil na Proseku 28. maja 1835, od očeta prevzel manjše posestvo in je kot mlad razgledan in podjeten mož razširil svoje gospodarske dejavnosti. Ob začetku gradnje gradu Miramar pri Trstu, je dobavljal material za graditev gradu Miramar (1856-1860). Kot veliko Slovencev v tistem času je poleg svojega materinega jezika obvladal tudi Italijanski in nemški jezik. Med gradnjo gradu Miramar se je spoprijateljil z nadvojvodo Maksimiljanom Habsburškim , bratom cesarja Franca Jožefa, tako so se mu odprla vsa vrata tudi na Dunaju, kamor je bil izvoljen, kot poslanec. Sicer je že leta 1864 postal župan Proseka in leta 1866 poslanec v tržaškem mestnem in deželnem svetu. Oktobra je bil govornik na Šempaskem taboru, kjer se je zavzemal za enakopravnost slovenskega jezika, uporabo Slovenščine v državnih uradi, na Ljubljanski univerzi in gradnjo slovenskih šol tudi v vaseh. Leta 1873 je bil izvoljen v Dunajski državni zbor in bil ponovno izvoljen še trikrat: leta 1879, 1885 in 1891 Vsakič je bila to zmaga Slovencev, saj je moral premagati močne italijanske kandidate. je velik človek in Slovenec, borec za pravice svojega naroda.

Avstro-Ogrski parlament na Dunaju.

Da bodo nepoznavalci minulih časov razumeli pomen Ivana Nabergoja za nas, je potrebno povedati, da je bilo mesto Trst od propada Benetk, pa tja do 1. svetovne vojne, največje slovensko mesto, oziroma mesto z največ Slovenci. Trst je bil kulturno in gospodarsko središče za vse Istrane, tudi za Slovence. Največ pridelkov, izdelkov in storitev Istranov se je unovčilo v Trstu. Tiskali so številni slovenski časopisi in knjige, gospodarstvo slovenskih podjetnikov je cvetelo. Skratka Trst je bil center istrskih prebivalcev tistega časa. Danes je seveda vse drugače.

V naših istrskih mestih, torej tudi v Kopru večinoma opevamo in pišemo o osebnostih italijanske narodnosti, kot, da bi nas bilo sram svojih velikih mož in žena, oziroma, da smo se okužili s sindromom hlapčevstva.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja