
Višja šola je bila v Kopru že v začetku 17. stoletja, a v sedanje poslopje se je preselila leta 1683, kjer je še danes. Ker Slovenci v Kopru niso imeli slovenske gimnazije, dokler ni oblast prevzela pokojna Jugoslavija, se je veliko Slovencev šolalo na italijanski gimnaziji. Višja šola je postala dostopna Slovencem, šele ob zasedbi mesta Francozov, ki so gimnazijo preoblikovali v licej, a bili so tu le kratek čas. Za Francozi je Avstrijska oblast v italijansko šolo uvedla izbirni predmet slovenskega jezika, ki je bil za slovenske dijake iz Kopra in okolice obvezen predmet.
Zanimivo, da Avstrijska, kasneje Avstro-Ogrska oblast omenja Slovenski jezik v programu italijanske gimnazije v Kopru v nemškem jeziku, medtem ko v programu italijanske gimnazije v italijanskem jeziku, ki so ga tiskali vsako leto ni nikoli omenjen. Zaničevalno pišejo o predmetu slovanskega jezika (lingua Slava), kar pišejo še danes na spletni strani Gimnazije Gian Rinaldo Carli v prispevku o zgodovini gimnazije. Naj jim nekdo končno pove, da Slovanski jezik (lingua Slava) ne obstaja, temveč Slovenski, Hrvaški, Srbski in drugi slovanski jeziki. To je podobno kot če bi mi namesto o Italijanih in italijanskem jeziku, pisali o Romanih in romanskem jeziku in s tem zanikali obstoj Italijanov in italijanskega jezika.

Ko razlagajo preteklost italijanske gimnazije ne napišejo, da je med leti 1875 in 1906 na italijanski gimnaziji obiskovalo predmet slovenskega jezika od 40 do 70 dijakov letno. Glede na to, da je bil predmet Slovenski jezik obvezen za vse Slovence stanujoče v Kopru in bližnji okolici, je število 40 do 70 slovenskih dijakov letno, zelo veliko. Ti preverjeni podatki bodo za večino presenečenje, ker jih namerno zamolčijo, ko imajo polna usta italijanskosti Kopra. Povedo tudi ne, da je Carlo Combi najbolj šikaniral Slovence, ko je predaval na koprski gimnaziji in jim zelo otežil študij, o čemer piše tudi Milan Marušič v knjigi “Korenine slovenskega šolstva v Istri”. Pri njemu doma so se zbirali italijanski iredentisti, ki so imeli podobne cilje, kot kasneje fašisti.
Danes se italijanska manjšina v Kopru nacionalistično radikalizira, ustanovili so celo združenje Carlo Combi za nacionalistično propagando, na kar nedvoumno kaže poimenovanje združenja. Čeprav je v Kopru dvojezičnost zagotovljena in so imena vseh ulic in trgov v slovenskem in italijanskem jeziku, jim to ni bilo dovolj. Na MOK so zlobirali še postavitev tabel samo z italijanskimi imeni ulic in trgov, kot so jih nekoč v dialektu imenovali italijanski prebivalci mesta in s tem spet zanikali Slovence v mestu. Pravzaprav je to le nacionalistična propaganda v novi preobleki in poskus dokazovanja italijanskosti mesta in Istre.
Ko jim nastavim ogledalo, bodo celo užaljeni in jezni name, vendar pri tem nimam osebno popolnoma nič, svojo podobo si ustvarjajo sami. Kot vedno izpostavljam samo dejstva, nikogar ne poveličujem, nikogar ponižujem, želim si, kot sem vedno, le da bi vsi prebivalci mesta in okolice, ne glede na narodnost, jezik, barvo kože, las in oči, imeli iste pravice, se med seboj priznavali in spoštovali. Vem, da je to utopija, a vredno je poskusiti spreminjati odnose med nami na bolje.