italijanizacija
Koprsko glavarstvo do prve svetovne vojne

Italijanizacija slovenskega prebivalstva ni nehala s propadom beneške republike in se ni nadaljevala šele s prihodom italijanske države. Že v drugi polovici 19. stoletja,pod Avstrijo, ko se je ojačal italijanski iredentizem in nacionalizem so z vzvodi oblasti, katere so Italijani v Istri imeli, poskrbeli za tako upravno razdelitev podeželja in pripojitev k pretežno italijanskim mestom, da so obdržali politično večino, čeprav vemo da so bili Slovenci v večini. Kljub 3000 Slovencev v koprski občini (v kateri ni bilo Pomjana s skoraj vsemi šavrinskimi vasmi), le-ti niso imeli svojega predstavnika v mestnem svetu. Leta 1886 so namreč spremenili meje glavarstev in pod Koprskim glavarstvom so spadale občine Koper, Izola, Piran, Pomjan, Milje, Dolina, Buzet in Roč. Tako so poskrbeli da so ne italijanske občine kot so bile Dolina, Pomjan, Buzet in Roč bile nevtralizirane z italijansko večino v Kopru, Izoli Piranu in Miljah. Poskrbeli so tudi za interpretacijo, kje naj bi se uporabljal jezik manjšine, po kateri so celo v popolnoma slovenski občini Dolina, morali komunicirati v italijanščini.

italijanizacija
Milje na začetku 20. stoletja.

Na slikah vidimo takratno politično razdelitev severne Istre kakor tudi slike iz dveh takrat sosednjih občin, že stoletja Kopru pridruženih krajev – Milj in Pomjana.

italijanizacija
Pomjan na prelomu 19. v 20. stoletje

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja