Krožile so govorice, da je bil sedež inkvizicije v Izoli, kar so zmotno zapisali tudi v glasilu izolske skupnosti Italijanov “La voce del Mandracchio” 1. 10. 2016. V Izoli so leta 1582 zgradili samostan Frančiškanskih samostanski minoritov s cerkvijo in zapisali so, da je bil v njem sedež inkvizicije in Fra Fermo Olmo prvi inkvizitor Istre. V tem času je bil sedež inkvizicije že dolgo v Kopru v samostanu Frančiškanskih samostanskih minoritov izolskega S. Frančiška. V kronikah so omenjeni sledeči inkvizitorji Istre s sedežem v Kopru:
- 1523 Don Annibale Dr. Grisoni da Capo d’ Istria
- 1546 Padre Biagio da Cherso
- 1553 Padre Andrea Zonta da Capo d’Istria
- 1557 Padre Valengo Tisano da Pirano
- 1558 Felice Peretta da Montalto, ki je postal Papež Sisto V, od 1585 do 1590. V inkvizicijski palači je visela njegova slika.
Leto 1559 in prišli smo do očeta z imenom Fermo Ulmi (Ulmi, ne Olmi) za katerega piše, da je bil stražar, oziroma skrbnik izolska samostana. (1559 Padre Fermo Ulmi da Venezia fu Guardiano del convento di S. Francesco dei Minori Conventuali in Isola). To pomeni, da je tudi letnica gradnje samostana v Izoli napačno navedena v izolskem glasilu.
V kronologiji “Giustinopoli Capo D’Istria” iz leta 1891 avtorja Gedeone Pusterla v opombah piše, da oče Fermo Ulmi ni bil inkvizitor, kot so pisali nekateri viri.
Piše tudi, da je bil sedež inkvizicije za Istro vedno v Kopru, kjer so v samostanu Frančiškanskih samostanski minoritov izolskega S. Frančiška, stanovali tudi svetniki, preiskovalci in drugi pomembni člani S. inkvizicije. Nad vrati samostana je bila kamnita plošča z napisom “Ad Sacram Inquisitionem Dei”. V njem so stanovali cerkveni, civilni in vojaški mogotci, ki so obiskali mesto. Za kakšno stoletje so Benetke zaščitile pred inkvizicijo Judovske bankirje, ki so delovali v Kopru (o tem več kdaj drugič).
Samostan so ukinili Francozi in po ukinitvi, ga je odkupil slikar in profesor na koprskem liceju Michele Speranza pripadnik grške pravoslavne cerkve, a je kmalu za tem umrl. Francozi so samostan porušili leta 1807, ker so gradili cesto od trga Brolo do morskega obrežja mesta, v ravni črti. Stavba nekdanja samostana je bila v napoto, ker je stala na trasi bodoč ceste.
Viri:
- “I rettori di Egida “Giustinopoli Capo D’Istria”, Cronologie, elenchi, enalogie, avtor Gedeone Pusterla, tiskano v Kopru v tiskarni COBOL & PRIORA 1891
- La voce del Mandracchio glasilo italijanske skupnosti Izola
Boris Umer