{"id":9993,"date":"2026-06-14T05:17:00","date_gmt":"2026-06-14T05:17:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=9993"},"modified":"2026-03-30T14:59:23","modified_gmt":"2026-03-30T14:59:23","slug":"istrski-razbojniki","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=9993","title":{"rendered":"Istrski razbojniki"},"content":{"rendered":"
\n
\"Razbojniki\"<\/a>
Razbojniki v 16. stoletju<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

O razbojnikih v Istri, se ne pi\u0161e veliko, a so bili resen problem od 16. do 18. stoletja, o \u010demer so poro\u010dali mnogi kronisti iz tedanjega \u010dasa, a tudi kasneje. Najve\u010d razbojnikov je bilo na mejah bene\u010danskih posesti v Istri, a s \u010dasom jih je bilo vedno ve\u010d tudi v notranjosti. Prebivalce je bilo strah potovati iz kraja v kraj, ker so ob poteh pre\u017eali razbojniki. Postajali so vedno bolj predrzni, tako, da so ve\u010dje skupine razbojnikov napadale posamezne kmetije in celo manj\u0161a naselja. Pogosto so dekleta, ki so se podala na pot izven naselja, osramotili. V tistem \u010dasu niso napisali, da so dekleta roparji posilili, temve\u010d, da so jih osramotili. V tedanjem “mo\u0161kem svetu” se niso zgra\u017eali toliko nad posiljevalcem, kot nad dekletom, ki je bila posiljena. Kakorkoli \u017ee, roparji so ogro\u017eali Istro in nih\u010de ni bil varen pred njimi. Koprskemu podesta in kapitanu Marcu Michielu Salamonu je bilo leta 1698 poslano pismo v v katerem so bile opisane trenutne razmere v Istri z slede\u010do vsebino: “Ni mesta, tr\u017enice ali vasi, kjer ne bi mrgolelo z izob\u010denci, ki nimajo sredstev za pre\u017eivetje in zato gredo na ulice, grozijo ubogim popotnikom. Le redki si upajo potovati od kraja do kraja, ne da bi se bali nadlegovanja. Podobna \u0161tevilna poro\u010dila uradnikov od 16. do 18. stoletja v Istri, so polna grozljivih pri\u010devanj o de\u017eeli, ki je postala skrivali\u0161\u010de za tatove in izjemno nevarne ljudi, ki so ropali, ubijali in zahrbtno morili in niso le ropali popotnikov na cestah, ampak so pri\u0161li vse do naselij, zagre\u0161ili \u0161tevilne gnusne zlo\u010dine proti zvestim podlo\u017enikom, jih ropali, ugrabljali device, ki so jim prekri\u017eale pot in jih sramotili, in ob neki prilo\u017enosti celo barbarsko odsekali \u017eenskem prste, da bi jim ukradli prstane. Skratka obmo\u010dje spremenili v grozljivo pusto\u0161enje, zato zahtevajo preu\u010ditev vzrokov za te opisane razmere.<\/p>\n\n\n

\n
\"zemljevid\"<\/a>
Zemljevid Istra njene meje v 16. stoletju. uredil Candelli. Izvirnik zasebni arhiv<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u017dal vsa poro\u010dila in prito\u017ebe o roparjih, niso ni\u010desar spremenile do konca 18. stoletja. Namre\u010d glavni razlog, da so se v Istri namno\u017eili posamezni razbojniki in ve\u010dje skupine roparjev, so bili zakoni o izgnanstvu, ki so jih jih uvedli Bene\u010dani v 16. stoletju. Vsi, ki niso pla\u010dali davkov so bili obsojeni na izgnanstvo. tudi dol\u017eniki, ki niso pravo\u010dasno poravnali svojih dolgov, so bili prav tako obsojeni na izgon. \u010ce se obto\u017eenec ni pravo\u010dasno pojavil na sodi\u0161\u010du, je bil obsojen na izgon. Istrski \u017eupani so \u017ee leta 1574 direktivo bene\u0161kega senata o kaznovanju, poslano istrskim \u017eupanom, kritizirali kot neustrezno, a se ni ni\u010d spremenilo. <\/p>\n\n\n\n

Poleg tega, da so izgnanci postali razbojniki in se nekateri pridru\u017eili uskokom, ki so ogro\u017eali promet na morju, kar je Bene\u010dane zelo skrbelo, so iz okupiranih bene\u010danskih ozemelj v Istri, so med izgnanci bili mnogi rokodelci in pripadniki cenjenih poklicev, kar je Istro siroma\u0161ilo. Znan je primer, ko je bilo obsojenih zaradi dolgov in tihotapljenja 20 Piran\u010danov, ki so zbe\u017eali v Trst. Od teh je nekaj je bilo tihotapcev, ki so v Trstu nadaljevali s tihotapljenjem. \u0160e bolj zaskrbljujo\u010de je, da je nekaj teh prebeglih Piran\u010danov s svojim znanjem o delovanju solin pripomoglo k razvoju konkuren\u010dnih tr\u017ea\u0161kih solin. <\/p>\n\n\n\n

Kakorkoli \u017ee so Bene\u010dani sami sebi \u0161kodovali z zakoni o izgnanstvu, v za\u010detku 16. pa vse do 18. stoletja, ko je proti koncu le tega, Bene\u010danska republika nehala obstajati. <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n
\n
\"napad<\/a>
Napad razbojnikov konvoja trgovcev. Avtor Cornelis Visscher 1628-1658<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"Istra<\/a>
Zemljevid Istre iz leta 1573. Avtor Abraham Ortelius<\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n

.<\/p>\n\n\n\n

Viri:<\/p>\n\n\n\n

    \n
  • Koledarji 19. stoletja “La Concordia”<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n
      \n
    • Darko Darovec “Bandits as foreigners, foreigners as bandits and the right to asylum in early modern Venetian Istria”<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

      O razbojnikih v Istri, se ne pi\u0161e veliko, a so bili resen problem od 16. do 18. stoletja, o \u010demer so poro\u010dali mnogi kronisti iz tedanjega \u010dasa, a tudi kasneje. Najve\u010d razbojnikov je bilo na mejah bene\u010danskih posesti v Istri, a s \u010dasom jih je bilo vedno ve\u010d tudi v notranjosti. Prebivalce je bilo strah […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":9994,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[193],"tags":[4207,4214,103,104,4212,4211,4210,4208,40,4213],"class_list":["post-9993","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-oblastindruzba","tag-banditi","tag-device","tag-istra","tag-istria","tag-izgnanci","tag-izgnanstvo","tag-ropanje","tag-roparji","tag-trst","tag-uskoki"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9993","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9993"}],"version-history":[{"count":13,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9993\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":10039,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9993\/revisions\/10039"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/9994"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9993"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=9993"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=9993"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}