{"id":9909,"date":"2026-06-06T05:44:00","date_gmt":"2026-06-06T05:44:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=9909"},"modified":"2026-03-19T06:36:15","modified_gmt":"2026-03-19T06:36:15","slug":"kortivani-cortivani-okoliski-kmetje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=9909","title":{"rendered":"Kortivani (Cortivani) primestni kmetje"},"content":{"rendered":"
\n
\"Apollonio\"<\/a>
Kortivan (cortivan)Antonio Apollonio, slikan v \u0160alari v svojem vinogradu, v \u010dasu med obema vojnama. Slika iz knjige Giannandrea de Gravisi scritti editi, avtor Michele Grison.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Veliko smo pisali o Paolanih mestnih kmetih, ki so \u017eiveli v mestu in obdelovali zemljo v mestni okolici. V pritli\u010dju so imeli hlev, v nadstropju so \u017eiveli. Nismo pa \u0161e pisali o Kortivanih (Cortivani), ki so obdelovali zemljo v bli\u017enji okolici mesta in tam tudi \u017eiveli. Medtem, ko Paolane mestne kmete poznamo iz starih zbledelih fotografij, Kortivane bolj redko vidimo na fotografijah, ker za slikarje in fotografe niso bili tako zanimivi, kot Paolani v svojih zna\u010dilnih obla\u010dilih in rde\u010dem pokrivalu v obliki nogavice. Kortivani niso imeli svoje no\u0161e, temve\u010d so imeli obi\u010dajna obla\u010dila, kot vsi tedanji prebivalci pode\u017eelja. <\/p>\n\n\n\n

Kortivani so se delili na kolone, ,ki so obdelovali zemljo last koprskih bogatunov in na majhne kmete, ki so bili lastniki zemlje. Na prilo\u017eenem zemljevidu je ozna\u010deno primestno podro\u010dje obdelovalne zemlje, kjer so kmetovali Kortivani in Paolani. Kortivane je ve\u010dina kronistov in zgodovinarjev, le be\u017eno omenila, ko je bilo govora o pridelovanju zelenjave v okolici mesta. Ve\u010dina jih je izpustila in ves pridelek zgodnjega graha, na primer, dodelila izklju\u010dno Paolanom, kar je zavajanje, ali prirejanje zgodovine, saj so ve\u010dino zgodnjega graha, \u0161pargljev, fi\u017eola v stro\u010dju in druge zelenjave pridelali Kortivani. Edini, ki je naredil bolj obse\u017eno \u0161tudijo kortivanov v okolici Kopra je bil Giannandrea Gravisi, ki je na to temo napisal dalj\u0161i \u010dlanek. Glede, na to, da je bil med vodilnimi iredentisti, oziroma italijanskimi agresivnimi nacionalisti, ki so se ob nastopu fa\u0161izma prelevili v fa\u0161iste, ni \u010dudno, da je namerno priredil podatke v svojem \u010dlanku. Trdi namre\u010d, da so bili vsi primestni kmetje kortivani izklu\u010dno Italijani. To je njegovo namerno prikrojevanje zgodovine potrebam italijanskih nacionalistov, a na sre\u010do obstajajo dokumenti in celo \u0161tudija ki njegove trditve popolnoma demantirajo. <\/p>\n\n\n

\n
\"zemljevid\"<\/a>
Zemljevid obdelovalne zemlje v bli\u017enji okolici mesta Koper, ki so jo obdelovali Kortivani. Slika iz knjige Giannandrea de Gravisi scritti editi, avtor Michele Grison.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pri ljudskih \u0161tetij prebivalstva, kjer, italijanski uslu\u017ebenci, tudi pod Avsto-Ogrsko, namerno niso vpra\u0161ali katere narodnosti so prebivalci, temve\u010d kateri jezik uporabljajo za sporazumevanje v javnosti, a so na koprskem pode\u017eelju vseeno na\u0161teli ve\u010d Slovencev, kot Italijanov. \u0160e posebno je zanimiva \u0161tudija narodnosti v Istri, ki so jo opravili leta 1945 (Cadastre National de L’Istrie) in izdali leta 1946. Kjer je v katastru od leta 1880 do leta 1945, jasno vidno, da je bilo na ve\u010dini podro\u010dja, kjer so \u017eiveli primestni kmetje kortivani ve\u010dina Slovencev, le na manj\u0161em delu, pa malo manj kot polovica Slovencev. Torej je Giannandrea Gravisijeva trditev, da so bili vsi primestni kmetje Italijani namerna la\u017e in zavajanje. <\/p>\n\n\n

\n
\"popis<\/a>
Izrez iz Katastra prebivalcev Istre v franco\u0161\u010dini iz leta 1945. Vir: “Cadastre National de L’Istrie” uredni\u0161ki odbor: J. Rogli\u0107, R. Maixner, L. \u010cermelj, M. Gr\u017eeti\u0107, I. Puci\u0107<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u017dal mu celo danes pri zavajanju pomaga prof. Dr. Suzana Todorovi\u010d, s \u0161tudijo Istro-bene\u0161kega dialekta, s sofinanciranjem dr\u017eave Italije. Na svojem zemljevidu Istro-bene\u0161kega dialekta, je ozna\u010dila tudi podro\u010dja kjer je bila zadnjih 150 let ve\u010dina Slovencev. Najhuje je, da prof. Dr. Suzana Todorovi\u010d, te zavajajo\u010de podatke prena\u0161a \u0161tudentom na Primorski Univerzi. Ko drugi zgodovinarji pi\u0161ejo o Istro-Bene\u0161kem dialektu, posredujejo njene la\u017ene zemljevide podro\u010dja Istro-bene\u0161kega dialekta in se pri tem sklicujejo na profesorico, ki je od akademskih krogov priznana strokovnjakinja za dialekte. <\/p>\n\n\n\n

Kot vidimo na drugi sliki izreza strani iz omenjene \u0161tudije narodnosti v Istri, vidimo, da je bilo na podro\u010dju primestnih kmetov v Boninih 8 slovenskih dru\u017ein z 52 Slovenci. V Faran\u010danu 159 Slovencev, nobenega Italijana, ob Bada\u0161evici (Cornalunga) 6 dru\u017ein z 28 Slovenci, v Br\u017eanih 7 dru\u017ein z 32 Slovenci. Vidimo tudi, da je bilo v Pobegih leta 1900 616 Slovencev in 151 Italijanov. Vas Pobegi so na zemljevidu Giannandrea Gravisijevem zemljevidu na podro\u010dju Kortivanov – primestnih kmetov. Torej neizpodbiten dokaz, da je Giannandrea ve\u010dji la\u017enivec od Ostr\u017eka, saj je imel v pri Pobegih v lasti veliko zemlje in mu je med obema vojnama v Pradah zgorel hlev in kmetijska stavba, kjer je imel svojega kolona. Zato je zelo dobro poznal narodnostno poselitev tega podro\u010dja.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n

\n
\"izrez<\/a>
Izrez Katastra prebivalcev Istre v franco\u0161\u010dini iz leta 1945. Vir: “Cadastre National de L’Istrie” uredni\u0161ki odbor: J. Rogli\u0107, R. Maixner, L. \u010cermelj, M. Gr\u017eeti\u0107, I. Puci\u0107<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Tudi za podro\u010dje Prove, \u017dusterna in Semedela velja podobno. To podro\u010dje je na zemljevidu kmetijskih zemlji\u0161\u010d primestnih kmetov kortivanov, ki naj bi bili, po Gravisiju vsi Italijani. Po prof. dr. Suzani Todorovi\u010d pa podro\u010dje izklju\u010dno Istro-bene\u0161kega dialekta. Lahko bi ga ozna\u010dila vsaj kot me\u0161ano podro\u010dje, kje se govori tako slovensko, kot Istro-bene\u0161ko. Ko vidimo na sliki iz katastra narodnosti Istre, so bile na Podro\u010dju Prove 2 slovenski dru\u017eini, v \u017dusterni ve\u010dina Slovencev, le v Semedeli je bilo nekaj ve\u010d Italijanov, kot Slovencev, nikakor pa ne izklju\u010dno italijansko prebivalstvo.<\/p>\n\n\n\n

Zgodovine se mogo\u010de ponarejati, navkljub vsem tistim zgodovinarjem, ki to po\u010dnejo. Ohranjeni dokumenti, danes dostopni nam vsem, jih razkrinkajo in demantirajo. <\/p>\n\n\n\n

Viri:<\/strong> knjiga “Giannandrea de Gravisi scritti editi”, avtor Michele Grison
“Cadastre National de L’Istrie” uredni\u0161ki odbor: J. Rogli\u0107, R. Maixner, L. \u010cermelj, M. Gr\u017eeti\u0107, I. Puci\u0107
in drugi viri<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n