{"id":9849,"date":"2026-05-15T05:03:00","date_gmt":"2026-05-15T05:03:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=9849"},"modified":"2026-03-04T16:21:28","modified_gmt":"2026-03-04T16:21:28","slug":"bakala-stokfis-polenovka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=9849","title":{"rendered":"Bakala, \u0160tokfi\u0161, Polenovka"},"content":{"rendered":"
\n
\"sve\u017ei<\/a>
Razlika med standardnim bakala (soljenim) in na\u0161im bakala, tudi Stokfi\u0161, (su\u0161enim)<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Nekako v tem vrstnem redu poteka poimenovanje te, v na\u0161ih krajih zelo priljubljene, specialitete, odvisno tudi od lokacije. Na na\u0161em podro\u010dju re\u010demo bakala, na Krasu pa \u0161e kje drugje re\u010dejo \u0161tokfi\u0161, uradno pa je to polenovka. Od teh poimenovanj je najbolj “narobe” prav na\u0161 bakala. A za vedet zakaj, bomo pogledali malo na za\u010detek te prehranske legende.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1431 je Bene\u010dan Querini napolnil svojo caracco ( iz nje se je razvila karavela) na Kreti z 800 sodi malvazije in odplul proti Flamskem (dana\u0161nja Belgija). Zaradi niza nezgod in viharjev je na poti umrlo preko 50 \u010dlanov posadke, razbito barko z 12 pre\u017eivelimi pa je zaneslo na Lofote ob norve\u0161ki obali. Tam je v \u0161tirimese\u010dnem bivanju spoznal su\u0161enje in soljenje njihovega glavnega ulova, trske ter se tako navdu\u0161il nad tem da je po povratku v Benetke leta 1432 o tem seznanil oblasti in s\u010dasoma je to postala glavna hrana bogatej\u0161ih slojev in cerkve za \u010dasa dolgih postov. V tistih \u010dasih je namre\u010d bilo tokom enega leta cca 200 postnih dni, ko so lahko jedli od mesa samo ribe. Post ni bil namre\u010d samo tisti 40 dnevni po pustu, ampak tudi pred Bo\u017ei\u010dem in en dan pred vsakim drugim cerkvenim praznikom. Ni \u010dudno da so takrat cerkveni mo\u017eje siti skoraj vsakodnevnih rib za ribe proglasili tudi sesalce ki \u017eivijo ob ali v vodi, kot so bili bobri, pi\u017emovke, vidre…<\/p>\n\n\n

\n
\"querino\"<\/a>
Pietro Querino in obele\u017eje v kraju Rost na Lofotih<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

No, glede napake v poimenovanju. Bene\u010danom je bila bolj v\u0161e\u010d varianta su\u0161ene trske nasproti soljeni, imenovali pa so jo bakala ker so do takrat poznali ve\u010dinoma ibersko slano ribo “bakalao” ali severno morske slane ribe “bakkel jau” saj jim “stockfish” ki je bilo \u017ee v tistem \u010dasu ime za su\u0161eno ribo na severu Evrope ni bilo znano.<\/p>\n\n\n\n

Tako je ime za su\u0161eno trsko v predelih kjer so vladali Bene\u010dani postalo bakala, do\u010dim drugje po Evropi in ostali del Italije zadevo imenujejo “stokfi\u0161”, v Italiji Stoccafisso.<\/p>\n\n\n

\n
\"zemljevid\"<\/a>
Potovanje bene\u010dana Querina do Lofotov leta 1431 in kopenski povratek naslednje leto.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Kdor je kupoval bakala ve da je najbolj cenjena znamka Vero Ragno, to pa zato ker je garantirano poreklo iz Lofotov, ime pa je nastalo iz norve\u0161kega brenda Ragnar. Italija uvozi zadnje \u010dase cca 1600 ton bakalaja iz Lofotov, kar pomeni 70% vse njihove proizvodnje in del tega pojemo tudi mi, da dalmatince, ki “ubijajo” za ta bakala niti ne omenjam.<\/p>\n\n\n