{"id":9700,"date":"2026-05-02T05:09:00","date_gmt":"2026-05-02T05:09:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=9700"},"modified":"2026-05-01T07:37:23","modified_gmt":"2026-05-01T07:37:23","slug":"drogerija-na-stopnickah","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=9700","title":{"rendered":"Drogerija na stopni\u010dkah"},"content":{"rendered":"\n

Tam kjer so neko\u010d stala mestna vrata notranjega obzidja imenovana “Galligarija” (po katerih se je imenovala tudi ulica, ki je zmotno prevedena v \u010cevljarsko – caliger – \u010devljar), so danes obnovljeni kamniti stebri\u010dki, ki so izgubili svoj pomen. Tam je bila neko\u010d klan\u010dina iz spodnjega trga do kri\u017ei\u0161\u010da ulic, dana\u0161nje \u010cevljarske in \u017dupan\u010di\u010deve, a so kasneje klan\u010dino zamenjali s stopni\u010dkami in postavili kamnite stebri\u010dke, kot varovanje. Ulice so bile prometne, z veliko vozovi z vpre\u017eno \u017eivino, zato so morali postaviti stebri\u010dke, da kak\u0161en zblojen osel, krava ali konj ne zavije dol po stopni\u010dkah in povzro\u010di nesre\u010do. Mestna vrata so bila tedaj veliko ni\u017eje na zunanjem obzidju. <\/p>\n\n\n

\n
\"drogerija\"<\/a>
Drogerija na \u0161kalinih, na koncu \u010cevljarske ulice proti koncu \u0161tiridesetih let. Restavrirana in pobarvana stara slika<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Stopni\u010dke so postale, kraj kjer so se igrali otroci, preskakovali kamnite stebri\u010dke in se igrali, a tudi kraj kjer so se me\u0161\u010dani sre\u010devali in dogovarjali za zmenke na tem mestu. Podobno sva se pred desetletji s pokojnim Frankotom Hmeljakom, dogovorila za zmenek pri stopni\u010dkah, se sre\u010dala in od\u0161la v Skico na pija\u010do. Tistega dne se je za\u010delo dolgoletno plodno sodelovanje med nama s “Tovarno idej” in na ne\u0161tetih kulturnih in okoljevarstvenih projektih. A zavrtimo \u010das spet kak\u0161no desetletje nazaj.<\/p>\n\n\n\n

Bili smo \u0161e najstniki v polnem zagonu tedanje svetovne “Cvetli\u010dne revolucije” in v tistem \u010dasu, so nekega dne postale moderne \u010drne kavbojke. Hla\u010de je bilo potrebno vsako toliko oprati, a \u017ee po dveh, treh pranjih so postale sive barve. Moderne so bile \u010drne, ne sive, zato sem tako, kot \u0161e marsikdo, sko\u010dil v drogerijo na stopni\u010dkah, z namenom, da bi kupil barvo za hla\u010de. Imeli so veliko razli\u010dnih barv, \u010dopi\u010de vseh vrst, pralne pra\u0161ke in \u0161e marsikaj, a barve za blago niso imeli. Zajahal sem kolo, ki je bilo sve\u017ee pobarvano, prav z barvo kupljeno v drogeriji na stopni\u010dkah in se odpravil v Trst. Takrat je bilo v sosednjem Trstu \u0161e veliko drogerij, ki so jih medtem \u017ee ukinili, ali preoblikovali v druga\u010dne trgovine. V stranski ulici, pri avtobusni postaji Largo Barriera, kamor so prihajali in odhajali avtobusi za Koper in ostali del Istre, je bila majhna drogerija, z raznovrstno izbiro. Za drobi\u017e sem kupil \u010drno barvo za blago, a imeli so tudi druge odtenke raznih barv.<\/p>\n\n\n

\n
\"largo<\/a>
Avtobusna postaja v Trstu na trgu Largo Barriera, kjer smo \u010dakali avtobus za Koper. Izvirna fotografija Forum ATrieste med leti 1958-1960, restavrirana in pobarvana.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ko sem pri\u0161el domov, sem \u0161e v klet po kovinsko vedro, ker bi po kuhanju, velik lonec za kuhanje, postal neuporaben za kuhanje mine\u0161tre. V \u017eelezno pocinkano vedro sem nalil vodo, vanj stresel barvo in dobro preme\u0161al. Ko je voda z barvo zavrela sem po\u010dasi polo\u017eil kavbojke v vedro in medtem ko so se kavbojke kuhale, po\u010dasi me\u0161al z leseno palico, oziroma polentarjem. \u010cez kak\u0161ne pol ure kuhanja sem hla\u010de spiral z mla\u010dno vodo, dokler ni voda postala prozorna brez odtenkov \u010drne barve. Kavbojke so bile spet ble\u0161\u010de\u010de \u010drne, pravzaprav, kot nove. Postopek smo ponavljali vsaki\u010d, ko so kavbojke spet posivele. <\/p>\n\n\n\n

Podobno smo, ve\u010d let kasneje barvali majice v razli\u010dnih barvah, ki smo jih kupili v drogeriji. Nabavili smo \u017eivo rde\u010do, zeleno, modro barvo za blago v omenjeni drogeriji. Doma smo na beli majici na ve\u010d mestih stisnili blago in ga zavezali z vrvico. Po kuhanju v barvi smo na majici porezali vrvice, majico oprali in dobili smo majico na kateri so bili beli kolobarji. Tam kjer je bila privezana vrvica barva pa\u010d ni prijela in ostala bele barve. V\u010dasih smo kombinirali barvanje z ve\u010d barvami, da je bila majica z belimi kolobarji mavri\u010dasto ve\u010dbarvna. Kmalu take majice niso bile ve\u010d v modi, zato jih nismo ve\u010d barvali in pozabili smo nanje.<\/p>\n\n\n\n

Kakorkoli \u017ee drogerije so bile majhne trgovine z raznovrstno izbiro artiklov, ki jih \u017eal ni ve\u010d. Po pojavi ve\u010djih trgovskih centrov so zelo hitro mrknile ena za drugo in ne samo drogerije, tudi \u0161tevilne druge majhne trgovinice, ki so v stari del mest privabljale mno\u017eice ljudi.<\/p>\n\n\n\n

Vir podatkov: Boris Umer in Stanko Iva\u010di\u010d<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n