![\"Bife](\"https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2026\/01\/Pristaniski-trg-1-bife-Gerin-1905.jpg\")
<\/a>Zgodbo ne bom nadaljeval na za\u010detku, niti na koncu, temve\u010d nekje v sredini, do tam, kjer \u0161e se\u017eejo moji spomini. Mno\u017eice ljudi, ki so se po Kidri\u010devi valile navzdol do Taverne in avtobusne postaje, iz smeri tedanjega hotela Triglav, oziroma tr\u017enice in is smeri drevoreda ob vzponu na Belveder, od ranega jutra, tja pozno v no\u010d, so v tem delu mesta pri\u010darale posebno vzdu\u0161je. V senci pod drevesi, ki so vidna na prvi sliki okoli leta 1905 in na drugi sredi \u0161estdesetih let, so bile v senci \u0161tevilne klopi, kamor so se zatekli potniki, ki so \u010dakali na avtobus. Klopce v senci dreves so bile poleti, vedno zasedene, pod palmami verjetno ne bi bile zasedene. V senci pod drevesi se spominjam lesene trafike, ki je imela nadstre\u0161ek okoli nje, kamor sem se zatekel, med \u010dakanjem na kurjero, \u010de je de\u017eevalo. V celotnem obsegu trafike, so bile vetrine z revijami, \u010dasopisi, nalivnimi peresi, kar nekaj predmetov, ki jim pravimo lovilci prahu in dvema foto aparatoma. Zadnja dva sem si vedno ogledoval in ra\u010dunal kolikokrat bi moral iti pe\u0161 v \u017dusterno, da bi enega kupil, a mi ni uspelo. Na zunanji strani trafike, pri okencu, je bila lesena polica, na katero sem se naslonil s komolci, da sem la\u017eje stal in opazoval kupce, ki so vrstili pred okencem prodajalke. Ve\u010dinoma so kupovali, \u010dasopise, revije in cigarete, a skoraj vedno le 2, 3, 5, oziroma le nekaj cigaret. Na enak na\u010din, na rinfuzo, so prodajali cigarete tudi v sosednji trafiki pod voltom Taverne. Za cigarete, ki so \u0161le najbolj v promet, so imeli v trafiki \u017ee odprte \u0161katlice, da so lahko kupcem prodali posamezne cigarete. \u010ce me je za\u010dela ujedat lakota, sem iz \u017eepov izbrskal par kovancev drobi\u017ea, stopil \u010dez cesto do Taverne, kjer sem si privo\u0161\u010dil eno vre\u010dko ocvrtega krompir\u010dka, ki je imel okus po starem \u017ealtavem olju, pozimi pa za taverno vro\u010de pe\u010dene kostanje, ki so mi ogreli roke.<\/p>\n\n\n
<\/a>Nekaj let kasneje, ko sem \u017ee pilil kladivo in gladil ro\u010daj v delavnici na \u0160CKS, smo \u0161li zve\u010der v “Filmsko gledali\u0161\u010de” z abonmajem, gledat “trendovske”umetni\u0161ke” filme. \u010ce se je predstava kon\u010dala okoli 22. ure, smo tekli dol po Kidri\u010devi, da smo ujeli zadnji avtobus, ki je odpeljal nekaj minut po 22. uri. \u010ce je bil na ulici kak\u0161en predavatelj z \u0160CKS (\u0160olski Center Kovinarske Stroke), smo morali navzdol proti postaji, po stranskih ulicah, ker je v tistih \u010dasih veljala “hora legalis”. \u010ce so te videli po 20. uri na ulicah v mestu, so te izklju\u010dili iz \u0161ole in nekaterim se je, na \u017ealost, to tudi zgodilo. A ti \u010dasi so mimo in kar nekaj nas \u0161e diha, ki smo \u017eive pri\u010de tistih \u010dasov. Poglejmo kako je bilo bolj nazaj v \u010dasu, kamor moj spomin ne se\u017ee.<\/p>\n\n\n
<\/a>Nekdanji Pristani\u0161ki trg “Piazza del Porto” dana\u0161nji Ukmarjev trg, oziroma Vettor Pisani (Vettor Pisani je bil bene\u010danski admiral. V mladosti je bil poslovne\u017e, oziroma trgovec s su\u017enji), kot se je imenoval pred tem, je bil pomembno sti\u010di\u0161\u010de med mestom in morjem, tako, kot je bil trg Muda (dana\u0161nji Pre\u0161ernov trg) sti\u010di\u0161\u010de med kopnim in mestom na otoku. Skozi pretekla stoletja se je spreminjal, a ne toliko in tako radikalno, kot se je to zgodilo v zadnjih 50 letih. Leta 1619, na zemljevidu, ki ga je narisal Giaccomo Fino, je za takratnim skladi\u0161\u010dem soli Sv. Marka ozna\u010den “Piazzale del porto”, Pristani\u0161ki “trg”. V italijanskem jeziku piazzale pomeni ve\u010dji prostor, ki ni popolnoma obkro\u017een s stavbami, kar ni isto kot “piazza” (trg), Medtem ko piazza pomeni trg obkro\u017een s stavbami in na njega vodi ve\u010d ulic. V tistem \u010dasu je bil pred sedanjo Taverno in pristani\u0161\u010dem \u0161e Pristani\u0161ki trg, oziroma “Piazza del Porto”, \u010deprav na zemljevidu ni ozna\u010den. Ta trg lahko vidimo, vpisan, na na\u010drtu umestitve lesenega skladi\u0161\u010da soli iz leta 1847. V istem \u010dasu so zgradili tudi skladi\u0161\u010de Izolska vrata, ki ga je danes prenovljenega oblast poimenovala “skladi\u0161\u010de Libertas” (magazzino Libertas), kakor se ni nikoli imenovalo. <\/p>\n\n\n