{"id":9343,"date":"2026-01-30T09:55:52","date_gmt":"2026-01-30T09:55:52","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=9343"},"modified":"2025-12-29T10:06:34","modified_gmt":"2025-12-29T10:06:34","slug":"nastanek-nasega-otoka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=9343","title":{"rendered":"Nastanek na\u0161ega otoka"},"content":{"rendered":"\n

Zadnji\u010d se je ob objavi Stanko<\/a>ta razvila debata o tem do kod je segalo morje in kje je potekal skalni rob, pa sem se spomnil da imam skico znanega Luigi Strade, tistega ki je narisal Franciscejski na\u010drt Kopra leta 1819. Na njem je razvidno da cel otok le\u017ei na apnen\u010dasti plo\u0161\u010di, pokriti s kasnej\u0161imi fli\u0161nimi nanosi. Kdor je kaj hodil po na\u0161i okolici ve, da je na mnogih krajih viden ta sloj apnenca debel od pol metra pa do par metrov, ve\u010dinoma pokrit s fli\u0161em ter viden samo po erodiranih bre\u017einah v obliki skal, razen v Izoli kjer je erozija sprala fli\u0161 in je ponekod viden tudi na ravnem terenu. Tudi “bele skale” med Izolo in Strunjanom so istega izvora. Erozija fli\u0161a ob stiku z morjem je od enega pa do 5 centimetrov letno, medtem ko je erozija apnenca ve\u010d 10 krat po\u010dasnej\u0161a. Morje erodira fli\u0161 in tako spodjeda apnene sklade, ki padejo v morje. \u010ce koprska “plo\u0161\u010da” ne bi obstajala, bi morje \u017ee zdavnaj po\u010distilo vse do semedelskega hriba.<\/p>\n\n\n\n

\"koper<\/a>
Na risbi vidimo temno \u010drtkan kro\u017eni skalni rob in kak\u0161en naj bi bil otok z rimsko naselbino in za njih zna\u010dilnima dvema ulicama – Cardo Maximus (sedanja Verdijeva s \u010devljarsko) in Decumanus Maximus, (sedanja Kidri\u010deva in Cankarjeva). Zunanji \u010drtkan rob s pomoli in mandra\u010di je samo prikaz stanja v 19. stoletju.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n

V zadnjih 500.000 letih je zaradi zaporedja ledenih dob morje tu pri nas nihalo od minus 120 do plus 160 metrov, kar pomeni da je imelo dovolj \u010dasa za spremembo te na\u0161e obale. Morje je dolgo \u010dasa “grizlo” ta ovalen skalni rob, vendar je imelo nasprotnika v reki Ri\u017eani ki je nenehno prina\u0161ala mulj ki je s\u010dasoma prispeval k tisti ravnici pod skalnim robom, katero so konec srednjega veka \u017ee za\u010deli naseljevati na\u0161i Kuoprci, saj je bilo zgoraj med prvotnim obzidjem, ki je potekalo po robu tega apnenca, \u017ee vse naseljeno. Seveda je k zasipavanju tiste ravnine prispeval nekaj tudi \u010dlovek, a minimalno, saj ni bilo velike mehanizacije, smeti pa so bile ve\u010dinoma organskega izvora z nekaj razbitih kerami\u010dnih loncev.<\/p>\n\n\n\n

Sam mulj je zelo drobna zadeva a \u010de vemo da je od bene\u0161ke okupacije do leta 1700, torej v 400 letih, morje, ki je na ju\u017eni strani oblivalo otok, bilo plovno tudi za velike galeje, postalo slano mo\u010dvirje, kjer so lahko zgradili soline, si lahko mislimo kaj vse je lahko ta mulj zasul v recimo zadnjih 5000 letih, ko se je morje dvignilo za vsega 25 cm, obala pa pogreznila za 2 do 3 m. Pri\u0161li bi do \u0161tevilke 20 in ve\u010d metrov, a morska erozija se je neprestano trudila in mulj pridno odna\u0161ala po celem zalivu. Za primer lahko dam poglabljanje vhoda v Luko, kjer so bagri tako me\u0161ali dno da je mulj odna\u0161alo ne samo po zalivu ampak tudi mimo Debelega rti\u010da in zasulo zaliv\u010dek pred Lazaretom, kjer sedaj rastejo halofitne trave, pred 50 leti pa smo tam lovili sipe s fo\u0161ino (harpuno).<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zadnji\u010d se je ob objavi Stankota razvila debata o tem do kod je segalo morje in kje je potekal skalni rob, pa sem se spomnil da imam skico znanega Luigi Strade, tistega ki je narisal Franciscejski na\u010drt Kopra leta 1819. Na njem je razvidno da cel otok le\u017ei na apnen\u010dasti plo\u0161\u010di, pokriti s kasnej\u0161imi fli\u0161nimi […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":9344,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[4,126],"tags":[9,4040,4038,4037,103,104,8,595,4039,178],"class_list":["post-9343","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-mesto","category-zemljevidi","tag-capodistria","tag-fosina","tag-franciscejski","tag-isola-capodistria","tag-istra","tag-istria","tag-koper","tag-koper-otok","tag-luigi-strada","tag-rizana"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9343","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9343"}],"version-history":[{"count":5,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9343\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9351,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9343\/revisions\/9351"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/9344"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9343"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=9343"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=9343"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}