{"id":9039,"date":"2025-12-15T05:23:00","date_gmt":"2025-12-15T05:23:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=9039"},"modified":"2025-10-22T09:11:24","modified_gmt":"2025-10-22T09:11:24","slug":"vzpon-in-zaton-obdobja-razglednic","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=9039","title":{"rendered":"Vzpon in zaton obdobja razglednic"},"content":{"rendered":"\n

Prva po\u0161tna dopisnica (Correspondenz-Karte) je iz\u0161la 1. oktobra leta 1869 in je bilo \u017ee prvih 30 dni prodanih milijon izvodov, kar je za tiste \u010dase ogromno \u0161tevilo. Ernst Heinrich Wilhelm von Stephan (1831-1897), je bil generalni direktor nem\u0161ke po\u0161te in je vpeljal prvo dopisnico in telefon v Nem\u010diji. Dopisnica (Correspondenz-Karte), je \u017ee imela pla\u010dano po\u0161tnino, kupil si jo, napisal sporo\u010dilo in oddal na po\u0161ti. Pred tem so \u017ee bile v obtoku dopisnice, a skupaj s kuverto, da je bilo sporo\u010dilo skrito. Poceni dopisnica je, s sporo\u010dilom vsem na ogled se je takoj uveljavila, vse ostalo skupaj s telegramom je bilo dra\u017eje. Zaradi uspe\u0161nosti razglednic v Avstriji, so se razglednice zelo hitro raz\u0161irile po vsem svetu. Na Mad\u017earskem in v nem\u0161ki konfederaciji leta 1869, v \u0160vici in Veliki Britaniji leta 1870, <\/strong>v Belgiji, Nizozemski, na Finskem, na Danskem, in v Kanadi leta 1871,<\/strong> na Norve\u0161kem in v Rusiji 1872, v ZDA leta 1873 <\/strong>in v Italiji leta 1874. \u00a0V naslednjih letih so se razglednice izbolj\u0161ale in se na belem karton\u010dku pojavijo narisani deli mest, pokrajine in tako postanejo tudi nekak\u0161en spominek za tedanje popotnike in turiste.<\/p>\n\n\n

\n
\"raglednica<\/a>
Dvojna razglednica Kopra iz leta 1899. Izvirno razglednico sem restavriral in obarval s pomo\u010djo UI<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u010ce razglednic ne bi bilo, verjetno ne bi nastale niti facebook skupine: “Piran – kot je bil neko\u010d”, “Izola – kot je bila neko\u010d”, “Capodistria com’era una volta”, Kuopr anbot in druge s podobno tematiko. Namre\u010d v samem za\u010detku nastanka teh skupin Slovenske Istre, so ustanovitelji in uporabniki prispevali stare razglednice, ki so \u0161e najbolj verodostojno prikazovale preteklost na\u0161ih krajev. Slike in risbe moramo vedno vzeti malo z rezervo, ker je potrebno upo\u0161tevati umetni\u0161ko svobodo in bujno fantazijo takratnih umetnikov. Kar seveda ne velja za vse slike.<\/p>\n\n\n\n

Nekaj ve\u010d kot eno stoletje, ilustrirane po\u0161tne razglednice ponujajo “preprosto”, vendar pravo sliko, navad, umetnostnih okusov in socialnega, ekonomskega in urbanisti\u010dnega razvoja, realnosti dolo\u010denega kraja. \u010ce vzamemo v obzir samo tiste, ki so bile tiskane v obdobju svoje najve\u010dje raz\u0161irjenosti, od leta 1895 do 1946, lahko na\u0161tejemo nekaj milijonov razli\u010dnih vrst. Pogosto so to izjemno pomembna pri\u010devanja o vsakodnevnem \u017eivljenju, o dogodkih, o politi\u010dni in voja\u0161ki propagandi, izdane v velikem \u010dasovnem razponu, izra\u017eene v izredni raznovrstnosti tem, v\u010dasih v konfliktu med seboj, vendar vedno zelo prepri\u010dujo\u010dih. Po preverjanju datuma izdaje razglednic, nam podobe, ki jih le te reproducirajo, omogo\u010dajo, leto za letom vpogled v zgodovino dru\u017ebe kraja, ki ga predstavljajo. Informacija postane celovita z upo\u0161tevanjem sporo\u010dil namenjenih prejemniku in razli\u010dnimi znamkami in \u017eigi na njih. Moramo vzeti v obzir, da je ilustrirana razglednica bila masovni informacijski medij od njenega za\u010detka, do prihoda televizije in kasneje Svetovnega spleta, toliko, da ni pretirano zapisati o poceni medijskem masovnem fenomenu in ravno zaradi tega dostopnem vsem. Raz\u0161irila se je med vse socialne plasti dru\u017ebe, od tistih najubo\u017enej\u0161ih, pa do tistih najbolj prefinjenih, prena\u0161ajo\u010d povsod svoja sporo\u010dila, ki so v\u010dasih bila politi\u010dne narave, drugi\u010d reklamnega zna\u010daja, socialnega in kulturnega. To njeno originalno karakteristika so kmalu ugotovili in je bila izrabljena tudi v zavajajo\u010de namene, a zelo prepri\u010dujo\u010de, za vpliv na javno mnenje.<\/p>\n\n\n

\n
\"Koper<\/a>
Razglednica Kopra v treh slikah poslana leta 1897 iz moje zbirke. Je ena izmed redkej\u0161ih starej\u0161ih razglednic.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Vsak kraj, vsako mesto, celo vsaka \u010detrt se lahko pohvali s svojo “prvo razglednico” Poznamo nekaj nem\u0161kih primerkov celo iz leta 1868 in iz leta 1870. Zagotovo pa lahko postavimo rojstvo ilustrirane razglednice v obdobje med leti 1870 do 1875. Zaradi la\u017ejega razvr\u0161\u010danja se predlaga razdelitev na obdobje predhodnic razglednic od leta 1870 do 1884 in po tem letu \u0161ele obdobje uveljavljenih pravih razglednic. Kar se ti\u010de za\u010detkov razglednic izdanih v na\u0161ih krajih, se je to zgodilo z manj\u0161im zaostankom glede na tiste izdane na o\u017ejem podro\u010dju Avstro-Ogrske, prve znane so iz let 1881 do 1884, ki so zelo redke. Med letom 1885 in 1893, postane ilustrirana razglednica zelo raz\u0161irjena v razli\u010dnih dr\u017eavah, \u0161e najbolj pa na podro\u010djih pod nem\u0161kim jezikovnim in kulturnim vplivom, torej tudi v Jadranskem Primorju pod oblastjo takratne Avstrije, kamor je spadala tudi na\u0161a Istra. <\/p>\n\n\n

\n
\"dopisnica\"<\/a>
Prva po\u0161tna dopisnica (Correspondenz-Karte) poslana leta 1870, je iz\u0161la 1. oktobra leta 1869 in je bilo \u017ee prvih 30 dni prodanih milijon izvodov.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Razglednice, ki izvirajo iz obdobja med leti 1894 in 1899 preprosto ozna\u010dujemo kot stare. V tem obdobju je razglednica dosegla veliko raz\u0161irjenost in produkcija zelo razli\u010dnih tipov, vrst, slogov, ki postanejo nekaj vsakodnevnega. Zlato obdobje ilustrirane razglednice je trajalo od leta 1900 do 1920. To so leta najve\u010dje raz\u0161irjenosti in produkcije, v katerih se razvijejo velike teme, kot “liberty” in tiste ki se ti\u010dejo prve svetovne vojne.<\/p>\n\n\n\n

Avstro-Ogrska je znala mojstrsko izdajati serije za serijo ilustriranih razglednic, financiranih v prid vojske in reklamirati mo\u010d svojega bojnega stroja. Tudi italijanska produkcija v tem obdobju ni zanemarljiva, tudi \u010de se kasneje po voja\u0161ki zmagi in prihodu fa\u0161izma zelo pove\u010da. V tem obdobju je vnos razglednic na tr\u017ei\u0161\u010de ogromen in lahko trdimo, da je ve\u010dina zbiralcev osredoto\u010dena ravno na to obdobje. Tudi za Istro verjetno velja, da se fenomen ilustriranih razglednic povezuje na zadnja leta osemnajstega stoletja, ko postane uporaba komunikacijskih in transportnih sredstev masovna in ni ve\u010d le domena redkih privilegirancev, ampak na razpolago \u0161irokim slojem prebivalstva, ki se pri\u010dnejo seliti iz kraja v kraj, tako zaradi dela in tudi za zabavo. <\/p>\n\n\n\n

\n
\"\"<\/a>
Ernst Heinrich Wilhelm von Stephan (1831-1897), je bil generalnmi direktor nem\u0161ke po\u0161te in je vpeljal prvo dopisnico in telefon v Nem\u010diji.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"koper<\/a>
Izvirna dvojna razglednica Kopra iz leta 1899<\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n

\u010casi in navade se spreminajo, a tudi tehnolo\u0161ki napredek. Razglednice so zgubljale na pomenu s prihodom televizije, a zadnji udarec jim je zadala digitalizacija na\u0161e dru\u017ebe. Z dostopnostjo svetovnega spleta (Inerneta), vsepovsod po svetu, je lahko vsak v stiku z vsakim, kjerkoli na svetu, je v dolo\u010denem trenutku. Tudi razcvet socialnih omre\u017eij je zmanj\u0161al pomen in prodajo razglednic. \u0160e vedno jih lahko kupimo in po\u0161ljemo, povsod po svetu, a velikokrat pridejo do naslovnika, ko smo tudi mi, oziroma po\u0161iljatelj, \u017ee doma. Velika zahvala, da so se stare razglednice ohranile, gre \u0161tevilnim zbirateljem, ker brez njih, bi se ohranilo veliko manj razglednic le v knji\u017enicah in muzejih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Prva po\u0161tna dopisnica (Correspondenz-Karte) je iz\u0161la 1. oktobra leta 1869 in je bilo \u017ee prvih 30 dni prodanih milijon izvodov, kar je za tiste \u010dase ogromno \u0161tevilo. Ernst Heinrich Wilhelm von Stephan (1831-1897), je bil generalni direktor nem\u0161ke po\u0161te in je vpeljal prvo dopisnico in telefon v Nem\u010diji. Dopisnica (Correspondenz-Karte), je \u017ee imela pla\u010dano po\u0161tnino, […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":9040,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[69,193],"tags":[173,9,3955,3954,3956,103,104,8,81,14],"class_list":["post-9039","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-umetnost","category-oblastindruzba","tag-avstro-ogrska","tag-capodistria","tag-correspondenz-karte","tag-dopisnice","tag-ernst-heinrich-wilhelm-von-stephan","tag-istra","tag-istria","tag-koper","tag-posta","tag-razglednice"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9039","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=9039"}],"version-history":[{"count":6,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9039\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":9057,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/9039\/revisions\/9057"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/9040"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=9039"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=9039"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=9039"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}