{"id":8960,"date":"2025-11-29T05:07:00","date_gmt":"2025-11-29T05:07:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=8960"},"modified":"2025-10-10T07:33:48","modified_gmt":"2025-10-10T07:33:48","slug":"nekoc-so-reciklirali-tudi-kamne","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=8960","title":{"rendered":"Neko\u010d so reciklirali tudi kamne"},"content":{"rendered":"\n

V Kopru, a tudi v drugih istrskih mestih, je velikokrat te\u017eko dolo\u010diti leto nastanka pala\u010d in drugih stavb, ker so pri gradnji hi\u0161 uporabili kamne, zidake, okna in druge elemente starej\u0161ih poru\u0161enih stavb. Na prvih dveh restavriranih slikah, ki so obenem ene najstarej\u0161ih fotografije mesta je v sredini vidna hi\u0161a, ki jo je imel v lasti koprski slikar Bartolomeo Gianelli<\/a>. Restavrirana in pobarvana fotografija je iz leta 1893. Stavbo je mo\u010dno po\u0161kodoval potres meseca maja leta 1895. Zato so jo po odloku ob\u010dinske uprave poru\u0161ili 20. maja 1896.<\/p>\n\n\n

\n
\"hi\u0161a<\/a>
Dana\u0161nji Gortanov trg, nekdanji trg Velikih vrat (piazza Porta Maggiore) leta 1893, s hi\u0161o slikarja Bartolomeo Gianelli, ki so jo poru\u0161ili leta 1896. \u010crno belo sliko sem restavriral in pobarval, tudi s pomo\u010djo UI. To je obenem tudi ena najstarej\u0161ih fotografij Kopra.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Oba okna v bene\u010danskem slogu so vgradili v sosednjo stavbo. Okrasne profile, ki jih vidimo na vrhu stavbe so odnesli in postavili na zid pala\u010de Verzi, v dana\u0161njo ulico Agrarne reforme. Okrasne profile, ki so bili na poru\u0161eni hi\u0161i koprskega slikarja, vidimo, na tretji in \u010detrti sliki, na vrhu zidu, z leve in desne strani portala Verzi iz 15. stoletja, kjer so \u0161e danes.<\/p>\n\n\n

\n
\"hi\u0161a<\/a>
Dana\u0161nji Gortanov trg, nekdanji trg Velikih vrat (piazza Porta Maggiore) leta 1894, s hi\u0161o slikarja Bartolomeo Gianelli, ki so jo poru\u0161ili leta 1896. \u010crno belo sliko sem restavriral in pobarval, tudi s pomo\u010djo UI. To je obenem tudi ena najstarej\u0161ih fotografij Kopra.\n<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ko so mesto okupirali Bene\u010dani, ki jih danes opisujejo, kot oblastnike z ob\u010dutkom za kulturo, se je za\u010dela preobrazba Kopra v bene\u010dansko mesto. Niso spo\u0161tovali in cenili kulturne dedi\u0161\u010dine mesta, ravno nasprotno. Podobno kot katoli\u0161ka cerkev so na\u010drtno uni\u010devali vse kar ni bilo del njihove kulture in postopoma mesto preoblikovali v bene\u010dansko. To ni moja interpretacija zgodovine, saj je o tem v 16. stoletju \u017ee pisal Prospero Petronio in drugi pisci.<\/p>\n\n\n\n

Kopr\u010dan Prospero Petronijo (1608-1688)<\/a> o tem pi\u0161e v knjigi \u201cMemorie sacre e profane dell\u2019Istria\u201d, ki je bila tiskana v Trstu leta 1686. Bil je zdravnik v Trstu, a potomec stare koprske dru\u017eine. Zgra\u017eal se je nad barbarskim po\u010detjem Bene\u010danov v mestu, ki so z anti\u010dnih rimljanskih templjev in drugih zgradb pobirali vse kar je bilo iz marmorja, kipe, stebre, kapitele in pokradeni marmor vgrajevali v svoje stavbe v bene\u010danskem slogu. Omenja rimski kip postavljen na Pretorsko pala\u010do in \u0161e enega podobnega, ki je stal na stebru sredi trga Brolo<\/a>. Zgra\u017eal se je uni\u010denja velikega rimskega spomenika na prostoru, kjer je sedaj sede\u017e \u0160kofije. Kritizira \u0160kofa Ingeniera, ki je leta 1580 rimski spomenik zravnal s tlemi in dal tja postaviti kip v spomin na pape\u017ea Gregoria XIII. \u0160e bolj je bil jezen na graditelje koprske stolne cerkve, ker so razstavili in uni\u010dili grobnico visokega sve\u010denika boginje Kibele z imenom Lucio Publitio Archigallo. Grobnica je bila okra\u0161ena z kipi levov in glavami \u017eivali. S kamenjem grobnice so zgradili en portal, oziroma vhod v cerkev. O templju boginje Kibele, ki je stal na mestu sedanje stolne cerkve.<\/p>\n\n\n

\n
\"portal<\/a>
Zid in portal, oziroma vhod na vrt Pala\u010de Verzi iz 15. stoletja. Zbledelo \u010drno belo fotografijo iz okoli leta 1910, sem restavriral in pobarval, tudi s pomo\u010djo UI.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Skratka kot star Kopr\u010dan je zgro\u017een nad tem, da Bene\u010dani uni\u010dujejo kulturno dedi\u0161\u010dino mesta. Pri tem doda, da kmalu v Kopru ne bo ve\u010d nobenega sledu o prekrasnem rimskem mestu. Pri tem opisu uni\u010devanja mesta, citira tudi druge anti\u010dne pisce, \u010digar dela se niso ohranila.<\/p>\n\n\n\n

Omeni tudi Slovence, ki so se naselili na mestu naselja boginje Bone, kjer so v njegovem \u010dasu \u0161e stale ru\u0161evine rimskega naselja. Seveda napi\u0161e, da so iz dana\u0161nje Ko\u0161tabone koprski veljaki \u017ee odnesli vse kar je bilo iz marmorja, sedaj pa novi barbarski naseljenci ru\u0161ijo ostanke in kamen uporabljajo za gradnjo svojih bivali\u0161\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Vsaka oblast, pa naj bo totalitarna, verska ali demokrati\u010dno izvoljena, ima svoje, meni neznane prioritete in je na\u0161a skupna kulturna dedi\u0161\u010dina, ne zanima, kve\u010djemu \u010de ji je v korist. Tako so tudi Avstrijci v na\u0161ih krajih reciklirali kamne poru\u0161enih stavb. Po prevzemu oblasti na Koprskem, so Avstrijci med leti 1819 in 1821 poru\u0161ili Levji grad<\/a>, do tal. Koprski grofje Totto so kamnito skulpturo bene\u0161kega leva, ki je stal na pro\u010delju levjega gradu, odnesli v Koper in namestili na pro\u010delje svoje pala\u010de, v dana\u0161nji Kidri\u010devi ulici. Ostanke Levjega gradu je popolnoma zastonj prejel Nazarij Ben\u010di\u010d, ki jih je vozil na svoje posestvo – kmetijo, kjer je z zidaki Levjega gradu zgradil ve\u010d stavb. Stavbe je zgradil po letu 1822 do sredine 19. stoletja, ob starej\u0161i stavbi, kjer je bila uprava, oziroma nadzorna slu\u017eba Semedelskih solin, dokler so te \u0161e delovale.<\/p>\n\n\n\n

Kdor ne pozna niti svoje zgodovine, kot je to primer, pri ve\u010dini koprskih Italijanskih optantov, \u010de ho\u010dete ezulov, danes pi\u0161e o barbarskih Slovencih in pred njimi “Jugoslovanih”, ki so kulturno dedi\u0161\u010dino uni\u010dili in oplenili. V resnici, zgodovinsko dokazano, pa so barbarski Slovenci ohranili veliko ve\u010d kulturne dedi\u0161\u010dine Kopra, \u010deprav je jugoslovanska in slovenska oblast, v imenu napredka, marsikaj tudi uni\u010dila za vedno.<\/p>\n\n\n

\n
\"portal<\/a>
Zid in portal, oziroma vhod na vrt Pala\u010de Verzi iz 15. stoletja. Zbledelo \u010drno belo fotografijo iz okoli leta 1930, sem restavriral in pobarval, tudi s pomo\u010djo UI.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n
\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

V Kopru, a tudi v drugih istrskih mestih, je velikokrat te\u017eko dolo\u010diti leto nastanka pala\u010d in drugih stavb, ker so pri gradnji hi\u0161 uporabili kamne, zidake, okna in druge elemente starej\u0161ih poru\u0161enih stavb. Na prvih dveh restavriranih slikah, ki so obenem ene najstarej\u0161ih fotografije mesta je v sredini vidna hi\u0161a, ki jo je imel v […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":8961,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[193,134],"tags":[431,9,103,104,8,359,158,3932,147],"class_list":["post-8960","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-oblastindruzba","category-trgi-in-ulice","tag-bartolomeo-gianelli","tag-capodistria","tag-istra","tag-istria","tag-koper","tag-kostabona","tag-levji-grad","tag-portal-verzi","tag-semedela"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t