{"id":8733,"date":"2026-06-18T05:09:00","date_gmt":"2026-06-18T05:09:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=8733"},"modified":"2026-04-04T07:21:58","modified_gmt":"2026-04-04T07:21:58","slug":"na-terasi-v-zusterni","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=8733","title":{"rendered":"Zlati \u010dasi terase v \u017dusterni"},"content":{"rendered":"\n

Bilo je neko\u010d v dolini Faraonov<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Prebujanje “cvetli\u010dne” generacije se je za\u010delo v za\u010detku \u0161estdesetih let prej\u0161njega stoletja, a za nas najstnike, ki so nam za\u010dele poganjati prve kocine pod nosom, so se za\u010deli prvi koraki upora in spora generacij, ki se je, kot epidemija \u0161iril po celem svetu, poslu\u0161anje radia Luksemburg, pono\u010di na pla\u017ei v \u017dusterni. Prevzel nas je Rock&Roll, ki je odmeval iz radia Luksemburg in vse kar spada zraven. <\/p>\n\n\n

\n
\"hotel<\/a>
Hotel \u017dusterna – Giusterna, kjer je bila poleti vsak dan glasba v \u017eivo. Restavrirana, izostrena in pobarvana, zbledela, razglednica okoli leta 1970.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Dana\u0161nja generacija mladih ima te\u017eave z razumevanjem tedanjega \u010dasa, ko smo imeli \u0161e “horo legalis” in so te izklju\u010dili iz \u0161ole, \u010de so te zalotili na koprskih ulicah in kjerkoli izven svojega doma po 22. uri. Tisti s strogimi star\u0161i smo morali najti kak\u0161en izgovor, da smo bili po 22. uri zunaj. Sam sem svojim star\u0161em povedal, da bom \u0161el pono\u010di lovit sipe, kar je bilo za na\u0161e kraje prepri\u010dljivo. Po\u010dakal sem, da so sta star\u0161a od\u0161la spat, kar je bilo ponavadi najkasneje ob 23. uri, saj je bil tedaj program na TV samo do kak\u0161ne 22 ure in pol. Vzel sem fo\u0161ino (osti za lovit sipe), se spustil dol do hotela, kjer sem fo\u0161ino skril pod most \u010dez glavno cesto Koper-Izola in se odpravil na kopali\u0161\u010de, od kjer se je sli\u0161ala glasba, saj so prijatelji \u017ee poslu\u0161ali radio Luksemburg. Ko je se je no\u010d prevesila v dan, sem od\u0161el po fo\u0161ino pod mostom, naredil en giro ob obali, nabodel najmanj 2 sipi in, \u010de je bila sre\u010da na moji strani, \u0161e kak\u0161nega kalamara. O\u010di mi je \u017ee vleklo skupaj, zato sem se odpravil domov, spravil fo\u0161ino pod stopnice, ulov v hladilnik in se vrgel na posteljo, preden so se moji zbudili. A ni dolgo trajalo, ker nas je kmalu glasba s terase, iz SnackBara potegnila vi\u0161je, na teraso. <\/p>\n\n\n

\n
\"Black&Blue\"<\/a>
Na terasi hotela \u017dusterna je poleti igrala poljska skupina “Black&Blue”, oziroma “Nebjesno \u010darni”. Prenovljena in pobarvana stara fotografija Samec Neve okoli leta 1970.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Za mojo generacijo so spomini na \u010dase, ko je s hotelske terase v \u017dusterni odmevala glasba v \u017eivo, \u0161e sve\u017ei, \u010deprav je to za vse tiste mlaj\u0161e od 50 let, to \u017ee zgodovina, o kateri berejo, ali poslu\u0161ajo pripovedovanje, starej\u0161ih, ki so tiste burne \u010dase do\u017eiveli. Pod ve\u010der smo, eden po eden, kapljali v SnackBar, kjer smo se zbirali. Zbirali smo se v dru\u017ebah, med katerimi naj omenim Palacetane, ki so ponavadi zasedli mizo blizu okrogle restavracije, dru\u017eba iz \u017dusterne, Izolani, itd… Sam sem bil del me\u0161ane dru\u017ebe; Bino in Slavko, sta bila s Prove, jaz iz \u017dusterne, Janko iz Semedele, Miki, Darko, Ljubo, Vojko, Leo iz Kopra, itd… Pod ve\u010der smo v Snack baru zlili po grlu nekaj bambusov, ali \u0161pricerjev, da smo bili bolj samozavestni in pripravljeni za lov na plesalke s terase ve\u010d ponjer. Ob robu ograje na terasi so stoje pre\u017eali na plen osamljeni lovci, ki niso bili del kak\u0161ne dru\u017ebe, ki so zasedle vse mize. Na terasi je bila vsak dan glasba v \u017eivo, a v petkih in sobotah je nekdo iz dru\u017ebe moral prej na teraso, da je zasedel mizo. Najbolj se spominjam glasbene skupine “Synkope” iz Celja in grupe “Black&Blue” s Poljske. Ob koncu tedna, posebno ob sobotah, se je na terasi gu\u017evalo veliko mladih, ki so pri\u0161li od vsepovsod, od Kozine do Se\u010dovelj, a tudi iz Trsta je pri\u0161el marsikdo. Poznali smo se skoraj vsi med seboj, saj smo se videvali na raznih plesnih zabavah po celi Slovenski Istri. Danes, pa, \u0161e nekaterih sosedov ne poznamo, drugi \u010dasi pa\u010d.<\/p>\n\n\n

\n
\"terasa<\/a>
Terasa hotela \u017dusterna, v za\u010detku sedemdesetih let.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Zgodaj spomladi smo se za\u010deli pripravljati na “naporno” poletje. \u010cim je sonce za\u010delo ogrevati zrak in morje, smo se skoraj vsak dan postavili kam v zavetje, nastavili obraz in juna\u0161ka prsa soncu. Po\u010dasi smo nabirali barvo, da smo prve dni poletja \u017ee bili kar dobro zagoreli v obraz in sprednjo stran telesa. Ko smo se prvi\u010d, v sezoni, ulegli na pla\u017eo, smo bili spredaj temni, zadaj beli, kot jogurt, a to smo hitro kompenzirali. \u017da\u010deli smo z delom, no, vsaj mi smo pravili, da smo prostovoljni turisti\u010dni delavci, ki zabavamo brhke mladenke s severa Evrope, ki so takrat \u0161e prihajale na po\u010ditnice v hotel \u017dusterna. Vsak son\u010den dan smo pri\u0161li na kopali\u0161\u010de, hitli, na hitro, eno o\u010dado, po vsej pla\u017ei. Jasno, zanimale so nas pupce, najve\u010d je bilo na\u0161ih doma\u010dih, ki so bil tak\u0161ne, kot jih je narava naredila, skratka naravne, kot divje ro\u017eice. Ene bolj sve\u017ee o\u017egane od sonca, druge \u0161e sne\u017eno bele in nekatere so soncu pokazale svoje kosmate noge. Bile so pupce naravne in takrat so si redke \u017ee depilirale, ali obrile noge, danes je vse druga\u010de, vse je gladko, obrito in ne samo noge. <\/p>\n\n\n

\n
\"Synkope\"<\/a>
Glasbena skupina Synkope iz Celja leta 1969, ki je igrala na terasi v \u017dusterni. Avtor fotografije Brane Pilih.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Poleti \u0161e nedol\u017ene, divje ro\u017eice, niso bile na\u0161 cilj, s pogledom smo iskali severne deklce, do katerih je \u017ee pri\u0161la seksualna revolucija. Opazil si jih \u017ee od dale\u010d, saj so celo na pla\u017ei imele pobarvane obrvi, vse barve mavrice okoli o\u010di, ustnice temno rde\u010de od \u0161minke in gladke depilirane noge. Ne\u017ena ko\u017ea severnjakinj je bila vseh barvnih odtenkov, od svetlo roza do za\u017egano rde\u010de. Sicer so bile namazane s son\u010dno kremo, ali oljem, a ni veliko pomagalo, kve\u010djemu so imele brisa\u010de vse mastne od olja, ko\u017ea, pa kot sem \u017ee povedal. Za prvi kontakt, smo ponavadi uporabili kak\u0161no zvija\u010do. Ena takih zvija\u010d, je bila, da si \u0161el na hitro mimo ope\u010denih Angle\u017einj, \u0160vedinj, Nemk in se delal, kakor, da jih ne vidi\u0161. Ko si se jim pribli\u017eal si se namenoma nerodno spotaknil in se komaj ujel, da nisi padel na beton. Obrnil si se k turistkam in \u010de so se nasmehnile, je bil led prebit, \u0161e bolj si se pribli\u017eal in za\u010del pogovor, ki se je ponavadi kon\u010dal s stavkom: “Se vidimo zve\u010der na terasi”. Zve\u010der, ko so glasbeniki odprli \u010das za ples, smo pohiteli vsak v svojo smer in \u010de je pupca, ki si jo imel na oku sedela s star\u0161i, si se vljudno priklonil in najprej vpra\u0161al star\u0161e za dovoljenje in \u0161ele potem, \u010de je bil odziv pozitiven, pupco. Take so bile v tistem \u010dasu navade. <\/p>\n\n\n\n

Poleti na terasi, pozimi v stekleni dvorani, so se za konec tedna zvrstile razne glasbene skupine za ples, a velikokrat so bili tudi koncerti odmevnih glasbenih skupin, kot to bili na primer Kameleoni, Korni grupa (Trla baba lan), Bobby Solo in mnogi drugi. V Takih dogodkih je bilo potrebno pla\u010dati vstopnino, z za nas nedosegljivo ceno. Danes mladi, ve\u010dinoma niti skozi doma\u010da vrata ne pokukajo, brez \u0161oldov v \u0161kr\u0161eli (brez denarja v \u017eepu), mi smo \u0161li s praznimi \u017eepi. Bili smo iznajdljivi, nekateri celo zelo spretni. Spomnim se, da je pokojni Ljubo Hlede splezal po \u017elebu hotela do 2. nadstropja, ker so bila okna v 1. nadstropju zaprta. Vstopil je skozi okno na hodnik sob za goste in po stopnicah pri\u0161el dol na teraso, kjer je bil koncert in \u0161e nekaj jih je naredilo, kot on. Jaz nisem bil tako spreten, a ker sem poznal hotel kot svoje lastne prazne \u017eepe, sem na\u0161el zastonj vhod. Za hotelom, oziroma za okroglo restavracijo so bile zunaj, na tleh \u017eelezne re\u0161etke, kak\u0161en meter in pol ni\u017eje, v ja\u0161ku, pa okno od strani\u0161\u010da restavracije. Dvignili smo re\u0161etke in skozi okno strani\u0161\u010da splezali noter, nato gor po stopnicah skozi restavracijo na teraso, kjer je odmevala glasba. Osebje hotela, je kmalu ugotovilo kako smo prihajali noter brez vstopnice. Re\u0161etke so namazali s sajastim \u010drnim rabljenim oljem in zaprli okno strani\u0161\u010da. S tem ukrepom nam niso prepre\u010dili vstop. Nekoga, ki je imel \u0161olde za vstopnino smo prosili, da nam odpre okno od strani\u0161\u010da. Pripravili smo smo \u0161op starih \u010dasopisov s pomo\u010djo katerih smo dvignili z \u010drnim oljem namazano re\u0161etko in se spustili v ja\u0161ek. Ker so uslu\u017ebenci hotela z oljem namazali tudi zidove ja\u0161ka, smo obuvalo in telo ovili s \u010dasopisnim papirjem, da smo se \u010disti uspeli zmuzniti skozi ono strani\u0161\u010da v notranjost. V\u010dasih smo ponaredili tudi vstopnice, ki so bile le navadni listki z \u017eigom. Preprost \u017eig smo hitro skopirali in ga replicirali na prerezanem krompirju, namazali s \u010drnilom in \u017eigosali prazne listke. Da ne bom dolgovezil, pa kdaj drugi\u010d, \u0161e kak\u0161en utrinek spominov, \u010deprav nekatere dogodke namerno zamol\u010dim, da se ne bodo ne\u017ene du\u0161ce zgra\u017eale.<\/p>\n\n\n

\n
\"snackbar\"<\/a>
SnackBar \u017dusterna v za\u010detku sedemdesetih let<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Terasa v \u017dusterni je bila kar lepo vrsto let zbirali\u0161\u010de mladih iz cele Slovenske Istre, pa \u010deprav so glasbeniki morali nehati igrati malo pred 23. uro, kar je dames nepredstavljivo. Ostarela gospoda doline Faraonov, se je prito\u017eila, da ne more spati, zaradi muzike in “razgrajanja” mladine. V tistem \u010dasu je bila ta gospoda \u0161e zelo vplivna, zato je dosegla skraj\u0161an \u010das za no\u010dne zabave, lahko bi rekli kar ve\u010derne. A kot vsaka ro\u017eica, ima tudi revolucija svoj rok trajanja. Cvetli\u010dna revolucija \u0161estdesetih let, je le \u0161e bled spomin, ro\u017eice so ovenele, tudi tiste ro\u017ee, ki visijo od mo\u017ea. Tako danes terasa sameva, na njej ni nobene gu\u017eve, \u010deprav se je nekaj dogajanja preselilo v SnackBar, a glasbe v \u017eivo ni ve\u010d vsak konec tedna in poleti vsak dan, kot neko\u010d.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n