{"id":8648,"date":"2025-10-08T05:04:00","date_gmt":"2025-10-08T05:04:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=8648"},"modified":"2025-09-04T19:53:12","modified_gmt":"2025-09-04T19:53:12","slug":"sandolin","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=8648","title":{"rendered":"Sandolin"},"content":{"rendered":"
\n
\"Sandolion\"<\/a>
Pobarvana fotografija iz zbirke Sergio Sergas, kjer je lepo viden \u010doln Sandolin, okoli leta 1930<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Spominjam se \u010dasov, ko ni bilo kovinskih \u010dolnov in ladij in tistih iz umetnih mas, gume, ki danes prevladujejo na morju pri nas. Vse vrste gomonov, oziroma gumenjakov, \u010dolnov iz plastike, poliestra in drugih sinteti\u010dnih materjalov, je z morja izrinilo ve\u010dino lesenih ladij in \u010dolnov. \u0160e posebno mi je ostal v spominu sandolin, ozek in majhen lesen \u010doln, s ploskim dnom, ki je pred kopali\u0161\u010di od Debelega rti\u010da, Ankarana<\/a>, Katarine, Kopra, Semedele<\/a> in \u017dusterne<\/a>, prevladoval na morju. V sandolinu je bilo prostora najve\u010d za dva vesla\u010da, \u010de sta bila otroka, \u010de ne pa za enega odraslega. Bil je pravzaprav najmanj\u0161a vrsta lesenega \u010dolna in zato ugoden za upravljavce kopali\u0161\u010d, ki so sandoline izposojali kopalcem. Vidimo ga \u0161e na razglednicah iz \u0161estdesetih let prej\u0161njega stoletja, v Ankaranu pred kopali\u0161\u010di.<\/p>\n\n\n

\n
\"sandolin\"<\/a>
Risba sandolina, katere avtor je Kopr\u010dan Aldo Cherini.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Bene\u010dani so iz bene\u0161ke lagune v Koper pripeljali \u010doln Sandolo, z ravnim dnom, ki je bil primeren tudi za koprski palud, oziroma morsko mo\u010dvirje, kjer je bila zelo nizka gladina vode. V Kopru se ni prijel, ker so koprski ribi\u010di paludanti<\/a> raje uporabljali \u010doln mi\u0161, oziroma topo<\/a>, ki je bil \u0161ir\u0161i in se ni hitro prevrnil, kot je bilo to pogosto pri ozkem sandolu. O \u010dolnu topo je pisal \u017ee Boris<\/a>. \u010coln sandolo je imel razli\u010dne izvedbe in je bil dolg do 7 metrov in ve\u010d. Po sandolu so razvili manj\u0161i in kraj\u0161i sandolin, ki je bil bolj primeren \u010doln za otroke, potrebe kopalnega turizma in rekreacijo. \u017de proti koncu 19. stoletja je bilo poleti videti vedno ve\u010d sandolinov ob kopali\u0161\u010dih. Danes jih ni ve\u010d videti, saj so po\u010dasi izginili v pozabo.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1957, se spominjam poletja, ko smo otroci v \u017dusterni, \u010dakali da pride kak\u0161na mo\u010dna poletna nevihta. In pri\u0161la je z nalivom, hitrostjo vetra preko 100 km\/h in visokimi valovi. Tekli smo na obalo in se vrgli med valove, kot ponavadi, tudi, \u010de je lilo kot iz \u0161kafa. Valovi so nas premetavali in v trenutku, ko sem bil na vrhu enega izmed valov, sem tam nekje dale\u010d od obale, v pene\u010dem morju opazil sandolin, a mi je kmalu izginil izpred o\u010di. Nisem pozabil nanj in ko se je umirila nevihta, s prijatelji pregledal vse skale ob obali. Namre\u010d po nevihti smo otroci pre\u010desali obre\u017eje, da bi na\u0161li kaj zanimivega, kar je nevihtno morje prineslo. Sandolin smo na\u0161li na skalah pri Moletu, kamor so ga zanesli valovi, verjetno s kak\u0161nega kopali\u0161\u010da na drugi strani zaliva, ali pa celo z italijanske strani. Nismo se kregali, \u010digav je in kdo ga je prvi videl, temve\u010d smo se dogovorili, da bo od sedaj naprej od vseh nas. Sami smo naredili veslo iz starih desk in ga uporabljali skoraj celo poletje, a proti koncu avgusta nam ga je nekdo ukradel in ga ni bilo ve\u010d. Dravo iz Milokov bi rekel: “Je \u0161el za isto ceno, kot je pri\u0161el.” Alora vse kur mora bet<\/p>\n\n\n\n

Fotoalbum<\/p>\n\n\n