Okoli 500 let pod Bene\u010dansko okupacijo so v mestni upravi Kopra imeli \u010dloveka iz ene izmed “plemi\u0161kih” dru\u017ein zadol\u017eenega za vzdr\u017eevanje in gradnjo cest, za kar je \u0161lo tudi najve\u010d denarja iz mestnega prora\u010duna. Denar je izpuhtel, stanje cest se ni spremenilo. Bene\u010dani so skrbeli za svojo premo\u010d na morju in ceste verjetno namerno zanemarjali. Na prvi sliki je zemljevid javnih cest malo po letu 1800, kjer \u0161e ni obalne ceste, a je vrisana cesta iz Kopra v Izolo, ki je peljala \u010dez hrib. Na enem izmed zemljevidov iz istega \u010dasa pi\u0161e, da je to cesta za Piran, na tej pa, da pelje v Izolo, kar je pravzaprav isto.<\/p>\n\n\n\n
Cesto iz Kopra v Izolo, ali obratno, ob morju so zgradili \u0161ele Francozi med letom 1805 in 1815, ko so prevzeli oblast v Istri. Tako je na 2. sliki voja\u0161ki zemljevid Habsbur\u0161kega imperija med leti 1821 in 1824, kjer je obalna cesta iz Kopra v Izolo \u017ee vrisana, ni pa \u0161e videti ceste iz Semedele v Koper po nasipu. V mesto in iz mesta je bila samo cesta iz \u0160kocjana preko solin skozi vrata Mude.<\/p>\n\n\n\n
Cesto iz Semedele v Koper so za\u010deli graditi leta 1826 in je na 3. sliki na voja\u0161kem zemljevidu Habsbur\u017eanov iz leta 1869 \u017ee vrisana, tako je mesto dobilo 2 mestni vpadnici, kar se do danes ni spremenilo. Le glavno obalno cesto proti Izoli, sta ob\u010dini po izgradnji tunela pod Markovim hribom, preoblikovali v sprehajalno in kolesarsko pot. Rekreativce in sprehajalce moti le hrup motoristov. To bi lahko uredili z odlokom, da je pot od Moleta do Rude prepovedana za vsa motorna vozila in nadzirali, da motorna vozila vozijo po drugih poteh in cestah.<\/p>\n\n\n
![\"Zemljevid](\"https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-ceste_1800.jpg?gid=2\" "\\"Zemljevid")
<\/div>