{"id":8510,"date":"2025-09-18T05:46:00","date_gmt":"2025-09-18T05:46:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=8510"},"modified":"2025-08-20T15:01:26","modified_gmt":"2025-08-20T15:01:26","slug":"marjo-iz-gabrce-do-argentine-in-nazaj","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=8510","title":{"rendered":"Marjo iz Gabrce do Argentine in nazaj"},"content":{"rendered":"
\n
\"izseljenci\"<\/a>
Fotografija v Trstu leta 1955, kjer so se emigranti iz Slovenske Istre slikali skupaj s svojci, ki so jih pospremili, preden so \u0161li na ladjo, ki jih je odpeljala v daljne kraje, upanju v bolj\u0161e \u017eivljenje naproti.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pri koncu 19. in vse do sredine 20. stoletja je bilo v na\u0161ih krajih \u017eivljenje, vsaj za ve\u010dino zelo te\u017eko, bila je rev\u0161\u010dina oziroma mi\u017eerija. Res je tudi, da je bil v vsaki vasi tudi kak\u0161en, ali ve\u010d premo\u017enih kmetov, kot rad pove Mare\u017egan\u00a0Dean Plahuta<\/a>. Res je a velika ve\u010dina je delala od zore do mraka, izklju\u010dno, za golo pre\u017eivetje. Ne samo pri nas na Koprskem, tudi v na\u0161i okolici so mno\u017ei\u010dno emigrirali s trebuhom, za kruhom. Odhajali so iz Furlanije, Vipavske doline, Krasa in iz Istre. Tisti, ki so odhajali v \u010dezmorske de\u017eele, so v Trstu kupili vozovnico najni\u017ejega razreda, ki je bila najcenej\u0161a, za pot v Severno in ju\u017eno Ameriko.<\/p>\n\n\n

\n
\"Br\u017eani\"<\/a>
Na fotografiji fantje iz Br\u017eanov, v petdesetih letih prej\u0161njega stoletja, pred odhodom v tujino z upanjem v bolj\u0161e \u017eivljenje.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Takoj po kon\u010dani 1. svetovni vojni Marjo iz Gabrovice, doma, ni ve\u010d videl mo\u017enosti za bolj\u0161e \u017eivljenje, zato se je odlo\u010dil za emigracijo na drugo stran Atlantskega oceana, v Argentino, kamor je od\u0161lo tudi nekaj njegovih znancev. Zbral je vse svoje prihranke in kupil najcenej\u0161o vozovnico za ladjo, ki ga je iz Trsta odpeljala v obetajo\u010do prihodnost v Argentini. Povedal mi je, da je potovanje ve\u010dinoma pre\u017eivel v podpalubju v prostorih brez oken, saj bi za bolj\u0161o namestitev, moral pla\u010dati veliko ve\u010d, kar seveda ni zmogel.<\/p>\n\n\n\n

Bil sem \u0161e otrok, ko me je pokojni o\u010de Ivan vzel s seboj v svojo rodno Gabrovico, kjer sva ob cesti, ki je peljala mimo ru\u0161evin nekdanje vasi, ki so jo po\u017egali do tal okupatorji, med 2. svetovno vojno, sre\u010dala Marjota. O\u010de je od\u0161el v staro vas, mene pa pustil z Marjotom.<\/p>\n\n\n\n

Marjo je bil zelo zanimiv \u010dlovek, a ga ne boste na\u0161li v nobeni zgodovinski knjigi, \u010deprav je bil on sam knjiga, kaj knjiga, cela polica knjig, ki niso bile nikoli napisane. Ohranjal in prena\u0161al je ne\u0161teto starih zgodb, legend in govoric iz preteklih \u010dasov in tudi meni je marsikaj zaupal, \u010deprav sem bil \u0161e otrok in se tega bolj megleno spominjam. Od\u0161la sva navkreber k njegovi hi\u0161ici nad vasjo obkro\u017eeni z zelenjem in se usedla pred njo. Razgled na staro vas, novo vas in celo dolino z vrhom Tinjana tam v daljavi je bil pomirjujo\u010d.<\/p>\n\n\n\n

Vpra\u0161al sem ga: “kako je bilo v Argentini?” Pogled je usmeril v daljavo, tja proti Tinjanu in se zamislil. \u010cez nekaj \u010dasa je povedal, da sploh ni bilo slabo, da je tam \u017eivel dobro. Ko ga je ladja, skupaj z drugimi emigranti pripeljala v Argentino, so vsem ponujali slab\u0161e pla\u010dana dela, ki jih je ve\u010dina tamkaj\u0161njih prebivalcev zavra\u010dala. Sprejel je delo \u010distilca ulic, po doma\u010de smetarja in bil z delom zadovoljen. \u017de po nekaj letih si je za\u010del graditi manj\u0161o hi\u0161ico zase in za svojo gospo. Uredil je notranjost in seveda vrt, da je v prostem \u010dasu lahko posedal med zelenjem na vrtu. Zjutraj, ko je na vzhodu sonce vzhajalo, je on \u017ee pometal ulice in trge, nehote obra\u010dal pogled proti vzhajajo\u010demu soncu, ker tam nekje, malo bolj severno je bila njegova doma\u010da vas Gabrovica.<\/p>\n\n\n

\n
\"Mrjo\"<\/a>
Marjotova rojstna vas Gabrovica leta 1912<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Minevali so dnevi, tedni, meseci in leta, domoto\u017eje je postajalo vse huj\u0161e, \u0161e posebno, ker z \u017eeno nista imela otrok. Nekega jutra, ko ga je spet ogrelo sonce z vzhoda, se je odlo\u010dil. Prodal je hi\u0161ico z vrtom, kupil vozovnici, zase in za \u017eenko, osebne stvari pospravil v kov\u010dek iz kartona in z ladjo odplul \u010dez ocean nazaj domov v rodno vas. A doma je bilo vse druga\u010de, rodna vas je bila po\u017egana v ru\u0161evinah, a on si je nad vasjo pod Kra\u0161kim robom uredil hi\u0161ico z vrtom, s pogledom na celo dolino, s Tinjanom v ozadju. Zaposlil se je takoj, seveda kot delavec pri takratni koprski komunali in pometal ulice Kopra, tako kot je to po\u010del v Argentini. Bil je skromen in veselil se je \u017eivljenja, dan za dnem. Njegova dru\u017eica je bila mestna gospa, zato ji v hi\u0161ici s pogledom na Tinjan nad zeleno dolino ni bilo v\u0161e\u010d, od\u0161la je pro\u010d, v mesto. On je ostal sam in ko sva skupaj sedela pred hi\u0161ico nad vasjo, je za\u0161epetal: “Vidi\u0161, \u010duti\u0161 ta prekrasen pogled, sli\u0161i\u0161 moje slav\u010dke kako pojejo?” “Nikjer ni lep\u0161ega kraja na svetu, kjer ti \u017ee zgodaj spomladi celo no\u010d pojejo slav\u010dki, zjutraj ob son\u010dnem vzhodu, pa sem jim pridru\u017eijo \u0161e druge ptice pevke”, je \u0161e povedal.<\/p>\n\n\n

\n
\"de<\/a>
Pred pala\u010do De Belli, oziroma “Bosansko ambasado” v petdesetih letih prej\u0161njega stoletja, smetarji koprske komunale pometajo sedanjo Cankarjevo ulico. Foto Libero Pizzarello.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Bil sem \u017ee najstnik, ko smo s kompanijo, ob 3. uri zjutraj \u0161topali iz Portoro\u017ea proti Kopru, tam kjer se od ceste skozi Portoro\u017e, odcepi cesta proti Valeti. Trije\u0161tini so \u017ee vsi od\u0161li domov, ni bilo ve\u010d avtomobilov na cest, zato smo se zarili v suho listje ob cesti, malo zadremali \u010dakajo\u010d prvi avtobus, ki je proti Kopru odpeljal malo po 5. uri zjutraj. Bil je to hitri avtobus, ki ni ustavil na vmesnih postajah, kot je \u017dusterna, zato sem moral z njim do Kopra. Izstopil sem na stari avtobusni ob morju, sonce je \u017ee vzhajalo, Marjo pa je \u017ee pometal ulico tam med hotelom in tr\u017enico. Sre\u010dal sem ga, ker sem moral domov \u017dusterno pe\u0161. Rekel sem mu: “kaku gre?”, nehal je pometati, se obrnil proti meni in rekel: “Buh dej”. \u017divel je skromno, bil je miren, tih in tako kakor je \u017eivel, je potiho tudi od\u0161el za vedno v svoj raj, kjer mu vsako jutro pojejo slav\u010dki, tako kot pri njemu doma pod Kra\u0161kim robom.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Pri koncu 19. in vse do sredine 20. stoletja je bilo v na\u0161ih krajih \u017eivljenje, vsaj za ve\u010dino zelo te\u017eko, bila je rev\u0161\u010dina oziroma mi\u017eerija. Res je tudi, da je bil v vsaki vasi tudi kak\u0161en, ali ve\u010d premo\u017enih kmetov, kot rad pove Mare\u017egan\u00a0Dean Plahuta. Res je a velika ve\u010dina je delala od zore do […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":8511,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[174],"tags":[366,3790,3792,3268,3788,3784,253,103,3789,8,251,3785,3787,3786,147,3791,2025],"class_list":["post-8510","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zgodbe","tag-366","tag-argentina","tag-buh-dej","tag-de-belli","tag-emigranti","tag-gabrca","tag-gabrovica","tag-istra","tag-izseljenci","tag-koper","tag-kraski-rob","tag-marijo","tag-mario","tag-marjo","tag-semedela","tag-stopali","tag-tinjan"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t