{"id":8369,"date":"2025-09-02T06:34:32","date_gmt":"2025-09-02T06:34:32","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=8369"},"modified":"2025-08-12T10:49:20","modified_gmt":"2025-08-12T10:49:20","slug":"istrska-koza","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=8369","title":{"rendered":"Istrska koza"},"content":{"rendered":"
\n
\"koze\"<\/a>
Istrske koze. Fotografija IDS (Istrski Demokratski Sabor)<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Koza je bila neko\u010d krava za reve\u017ee, saj je veliko manj zahtevna od goveda in si jo je lahko vsakdo privo\u0161\u010dil. V predrimskih \u010dasih je bila v Istri koza najbolj raz\u0161irjena doma\u010da \u017eival, o \u010demer je pisal rimljanski pisec Plinij. Ker so v okolici Trsta in Pirana na\u0161li kipce koze, so nekateri zgodovinarji sklepali, da so Histri imeli nekak\u0161en kult koze, a so to domnevo ovrgli, ker ni za to, zaenkrat, nobenih arheolo\u0161kih dokazov. V zgodnjem srednjem veku so istrske obale za\u010deli ropati bene\u010danski gusarji in po\u010dasi \u0161iriti svoj vpliv v Istri. Za \u0161iritev mesta Benetke, so nujno potrebovali istrske hraste in apnenec za gradnjo. V par stoletjih so oropali ogromne hrastove gozdove v Istri in celo na Krasu. Bene\u010danska oblast je za to okrivila koze, ki obgrizejo in pojejo listje in poganjke majhnih dreves in grmovja. Posku\u0161ali so z raznimi ukrepi zmanj\u0161ati \u0161tevilo koz v Istri, \u010deprav se pred njihovim prihodom, ko je bilo koz veliko ve\u010d, gozdovi niso zmanj\u0161evali in kr\u010dili. <\/p>\n\n\n\n

Ta neupravi\u010den sloves se je koz dr\u017eal vse do pred kratkim, saj je Jugoslavija po drugi svetovni vojni prepovedala gojenje koz v Istri in jadranskih otokih, z namenom ozelenitve in pora\u0161\u010danja kamnitih golih podro\u010dij. Za to, da je v Istri ostalo za nekdanjimi ob\u0161irnimi hrastovimi gozdovi, le teh le za vzorec, seveda niso bile krive koze, temve\u010d \u010dlove\u0161ko brezobzirno plenjenje naravnih virov. V glavnem Bene\u010dani, saj ve\u010dji del mesta v laguni stoji na hrastovih kolih zabitih v dno mo\u010dvirja. Ko so Bene\u010dani za\u010deli graditi trgovsko in vojno mornarico, se je potreba po hrastovem lesu iz Istre \u0161e pove\u010dala in brezobzirno plenjenje pospe\u0161ilo.<\/p>\n\n\n

\n
\"grb<\/a>
Istrski grb s kozo iz knjige “L’Istria sotto l’aspetto fisico, etnografico, amministrativo, storico e biografico. Studi” iz leta 1869<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Od kar pomnimo je bila koza simbol Istre in je to \u0161e danes. Je ena prvih udoma\u010denih \u017eivali in v Istri je prisotna nekaj tiso\u010d let, kar so ugotovili tudi arheologi, ko so v Viza\u010dah pri Puli izkopavali nekdanje naselbine Histrov. Z rejo in selekcijo rejcev koz v preteklih tiso\u010dletjih se je izoblikovala posebna pasma, imenovana Istrska koza (capra Istriana), ki je bila \u0161e pred nekaj leti pred izumrtjem. Od nekdanjih 20.000 koz, je ostalo, pred 12 leti, le \u0161e 40 koz te istrske pasme, zato so v hrva\u0161kem delu Istre sprejeli posebne ukrepe, da ne bi izumrla. Agencija za ruralni razvoj Istre (AZRRI), je v sodelovanju z gojitelji koz za\u010dela s projektom “Na\u0161a istarska koza – La nostra capra istriana”, da bi ohranila koze, kot kulturno tradicijo in genetsko dedi\u0161\u010dino. Zaradi te iniciative jih je danes \u017ee preko 190, kar je \u0161e vedno premalo, da bi pasmo re\u0161ili pred izumrtjem. Uspe\u0161en projekt se nadaljuje, da bi uspeli pove\u010dati \u0161tevilo te vrste koze na 1000 \u017eivali in jo re\u0161ili pred izumrtjem. <\/p>\n\n\n\n

Istrske koze se razlikujejo od vseh drugih koz v svetovnem merilu. Prepoznamo jih po ve\u010djem telesu, z mo\u010dno konstitucijo. So bele barve, a se na njih lahko pojavijo tudi sivkasti ali be\u017e odtenki in siv pigment na vrhu gobca, znotraj u\u0161es in na vimenih. Njihovo telo je z dlako enakomerno pora\u0161\u010deno, s tem, da je dlaka jeseni in pozimi gostej\u0161a, spomladi in poleti pa veliko redkej\u0161a. Posebno mo\u010dno zara\u0161\u010dena sta hrbet in ledja. Zadnji del trupa je bolj razvit kakor sprednji del, greben istrske koze pa je jasno izra\u017een. Kopita so bele ali sivkasto bele barve. Pri samcih in samicah zraste zna\u010dilna brada, ki je izredno gosta in dolga. Njihovi rogovi so dolgi, hrapavi in te\u017eki ter usmerjeni nazaj in vstran. Njihova telesna te\u017ea se giblje med 55 in 80 kilogramov. Imajo tipi\u010dna majhna u\u0161esa. Bolje se po\u010dutijo, \u010de \u017eivijo prosto v naravi, kot v hlevu. Njihovo mleko je lahko prebavljivo, polno vitaminov, magnezija in kalija. Hrane morajo imeti v izobilju, pojejo tudi do kilogram hrane na dan, kakovostna krma namre\u010d pove\u010da proizvodnjo mleka in okrepi odpornost \u017eivali ter zmanj\u0161a stro\u0161ke vzreje. Njihov jedilnik je veliko bolj pester kot pri kravah in ovcah, saj se zadovoljijo celo z listi in poganjki robide. Najraje pa imajo mlade poganjke grmovja in dreves.<\/p>\n\n\n\n

Podatki v \u010dlanku so iz razli\u010dnih virov<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n