{"id":8318,"date":"2025-08-29T05:40:00","date_gmt":"2025-08-29T05:40:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=8318"},"modified":"2025-08-12T09:17:50","modified_gmt":"2025-08-12T09:17:50","slug":"spuzvarji","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=8318","title":{"rendered":"Ribi\u010di spu\u017evarji"},"content":{"rendered":"
\n
\"spu\u017eve\"<\/a>
Fotografija dekleta s obdelanimi morskimi spu\u017evami, z otoka Krapnja, kjer \u0161e danes predelujejo spu\u017eve.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Marsikdo iz nekoliko starej\u0161e generacije, se tako kot jaz \u0161e spominja posodice v kateri je bila mokra spu\u017eva. Te posodice so imeli v vseh pisarnah, da so si birokrati ovla\u017eili prste, pri listanju gore papirja. Na po\u0161tah, kot tudi na po\u0161ti v Kopru se spominjam te posodice z mokro spu\u017evo, kjer so uslu\u017ebenke in uslu\u017ebenci po\u0161te z zadnjo stranjo znamke podrsali po spu\u017evi, da so znamko navla\u017eili in prilepili na pisma, dopisnice in razglednice. Brez te posodice z mokro spu\u017evo, bi se jim jezik posu\u0161il. Z digitalizacijo poslovanja in na\u0161ega na\u010dina \u017eivljenja, so klasi\u010dna pisma, dopisnice in razglednice skoraj izginile in z njimi tudi znamke, ki jih je bilo ,treba navla\u017eiti na zadnji strani, da si jih lahko zalepil. Posodica z mokro spu\u017evo na koprski in drugih po\u0161tah je samo \u0161e zbledel spomin.<\/p>\n\n\n\n

Morske spu\u017eve, v svojem naravnem okolju, ki je skalnato morsko dno, nepoznavalcu iz gledajo, kot rastline, a so pravzaprav \u017eivali. Obstaja nekaj tiso\u010d vrst spu\u017eev in malo je tak\u0161nih, ki so primerne za predelavo. Delimo jih na ve\u010d vrst; apnen\u010daste spu\u017eve (Calcarea<\/em>), steklenja\u010de (Hexactinellida<\/em>), kremenja\u010de (Demospongiae<\/em>) in homoskleromorfne (Homoscleromoropha<\/em>). So ve\u010dceli\u010dne, oziroma neprave mnogoceli\u010dne \u017eivali, zgrajene iz ve\u010d slojev celic. Spu\u017eve se prehranjujejo s filtriranjem, oziroma precejanjem morske vode, iz katere uporabijo hranilne snovi. Ostalo vodo izlo\u010dijo in zaradi teh lastnosti, so koristne, saj s filtriranjem pre\u010di\u0161\u010dujejo morsko vodo. Neko\u010d ribi\u010di niso iz morskega dna odtrgali celotne spu\u017eve. Namre\u010d po nekaj tiso\u010d letnih izku\u0161njah so vedeli, \u010de pustijo le majhen del\u010dek spu\u017eve na rasti\u0161\u010du, se celotna spu\u017eva spet obnovi, oziroma zraste. Zaradi takega na\u010dina pobiranja spu\u017eev, je lahko ve\u010d generacij ribi\u010dev spu\u017evarjev, izkori\u0161\u010dalo isti predel morja. Niso morja opusto\u0161ili in uni\u010dili svojo “morsko njivo”, kot to po\u010dno “profesionalni” ribi\u010di danes, tudi z ribami in drugim morskim \u017eivljem.<\/p>\n\n\n

\n
\"spu\u017evarji\"<\/a>
Spu\u017evarji, oziroma ribi\u010di nabiralci spu\u017eev, na litografiji iz leta 1883<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V Sredozemlju so stari Grki, pred njimi Minojci, \u017ee pred ve\u010d tiso\u010d leti nabirali in predelovali morske spu\u017eve in z gr\u0161kimi kolonijami po Sredozemlju, se je to ribi\u0161ko znanje preneslo tudi v Jadransko morje, vse do na\u0161ih krajev. Ribi\u0161ki poklic spu\u017evarjev, je pri nas v Istri skoraj pozabljen, a se je v Dalmaciji, a tudi ponekod v Istri, ohranil do danes. Neko\u010d so morske spu\u017eve (Porifera<\/em>), ve\u010dinoma iz barke, prirejene za spu\u017evarje, trgali z morskega dna s fo\u0161ino (ostmi), a do tistih bolj cenjenih iz morskih globin so se morali potapljati na dah. Namre\u010d podvodne maske so se za\u010dele uporabljati, prvi\u010d na Japonskem leta 1930. Pri nas pa so prve podvodne maske uporabili v \u017dusterni<\/a> pri Kopru leta 1935, o \u010demer smo \u017ee pisali. V morju nabrane spu\u017eve so ribi\u010di, z ladjami pripeljali v pristani\u0161\u010da, kjer so jih posu\u0161ili in spravili v skladi\u0161\u010da. Tam so lahko ve\u010d mesecev \u010dakale, lahko tudi let, na predelavo, saj so ob stiku z vodo spet dobile izvirno obliko. Najdlje se je ju\u017eneje v Jadranskem morju ohranila tradicija nabiranja in predelave morskih spu\u017eev, na otoku Krapnju in otoku Pagu, kjer jih v manj\u0161ih koli\u010dinah \u0161e pripravljajo za turiste.<\/p>\n\n\n

\n
\"muzej\"<\/a>
Muzej spu\u017evarjev dru\u017eine Rosenfeld v sosednjih Miljah.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V na\u0161ih krajih je bilo nekoliko druga\u010de. Ribi\u010di, ki so za\u010deli pobirati spu\u017eve, od Pirana, Izole, Kopra, tja do Debelega rti\u010da, so se po letu 1896 namno\u017eili, ker je v Miljah David Rosenfeld ustanovil podjetje za prevzem, predelavo in prodajo morskih spu\u017eev. Podjetje, ki ga upravlja dru\u017eina Rosenfeld, neprekinjeno deluje \u017ee 129 let. Sedaj podjetje vodi Elena Rosenfeld Pesle, skupaj z mamo Mary in mo\u017eem. Imajo tudi nekaj zaposlenih, a ne ve\u010d toliko, kot neko\u010d, ko je bilo vse delo potrebno opraviti ro\u010dno. Tak\u0161nih predelovalnic je bilo \u0161e pred 100 leti veliko v Jadranu in Sredozemlju, a so s pojavom plastike in drugih umetnih mas, postopoma, \u0161le v faliment in izginile. Z njimi pa celotna kultura v zvezi s nabiranje in prodajo spu\u017eev. V manj\u0161i meri se je kultura spu\u017evarjev ohranila v Gr\u010diji in ob Jadranu na otoku Krapnju in Pagu. A poberejo in predelajo le za vzorec in prodajo turistom. Tako je podjetje dru\u017eine Rosenfeld, v sosednjih Miljah ostalo edina ve\u010dja predelovalnica morskih spu\u017eev v Evropi. So zelo cenjene, pri poznavalcih in predelane spu\u017eve izva\u017eajo po celem svetu. Po svoji uporabnosti in mehkobi niso primerljive s sodobnimi plasti\u010dnimi gobami, ki so seveda veliko cenej\u0161e. <\/p>\n\n\n\n

Zaradi veliko ni\u017eje cene so s tr\u017ei\u0161\u010da skoraj izpodrinile morske spu\u017eve. Cenene gobice iz umetnih mas danes uporabljamo doma za pranje posode, povr\u0161in v stanovanju in drugih predmetov. Malo ve\u010dje pa za pranje avtomobilov, drugih vozil in ve\u010djih povr\u0161in. Ne trajajo dolgo, a ker so poceni, so v na\u0161ih domovih postale nekak\u0161en potro\u0161ni material. Morske spu\u017eve trajajo neprimerljivo veliko dlje in \u010de izgubijo mehkobo, jih namo\u010dimo v kis in spet pridobijo nekdanjo mehkobo.<\/p>\n\n\n\n

Kot smo \u017ee povedali, se je ponekod v hrva\u0161kem delu Jadrana in v Gr\u010diji kultura spu\u017evarjev ohranila, vendar le v manj\u0161i meri, za potrebe turizma, medtem ko v sosednjih Miljah \u0161e vedno odkupujejo spu\u017eve, kot sami parvijo; iz Istre, Dalmacije, Gr\u010dije in Karibskih otokov. V svojem obratu jih predelajo, oziroma ve\u010dkrat namakajo in spirajo, tudi v blagi raztopini kisline, da odstranijo apnen\u010daste delce v Spu\u017evi. Nato jih \u0161e obre\u017eejo s \u0161karjami, ki se uporabljajo za stri\u017eenje ovc in spu\u017eve so pripravljene za prodajo strankam. Upajmo, da bodo v obratu dru\u017eine Rosenfeld \u0161e dolgo predelovali in tr\u017eili morske spu\u017eve, da se bo ta neko\u010d cveto\u010da dejavnost ohranila za zanamce.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n