{"id":8094,"date":"2025-08-05T05:30:00","date_gmt":"2025-08-05T05:30:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=8094"},"modified":"2025-06-24T09:11:08","modified_gmt":"2025-06-24T09:11:08","slug":"parangal","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=8094","title":{"rendered":"Parangal"},"content":{"rendered":"
\n
\"parangal\"<\/a>
Parangal, kakr\u0161nega so uporabljali ribi\u010di pri nas pred 100 in ve\u010d sto leti. Parangal je iz zasebne zbirke Vinka Oblaka iz Pirana.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V Sloveniji je parangal skoraj pozabljena ribi\u0161ka priprava, zaradi podalpske zakonodaje, ki dovoljuje lov rib s parangalom samo profesionalnim ribi\u010dem. Prepoved uporabe ljubiteljskim in \u0161portnim ribi\u010dem, vsaj enega parangala z omejenim \u0161tevilom trnkom, nima nobenih oprijemljivih argumentov. To je obenem tudi brisanje na\u0161e kulturne dedi\u0161\u010dine, ker se uporaba parangala profesionalnim ribi\u010dem ne izpla\u010da. V sosednji Hrva\u0161ki je dovoljena uporaba enega, ali ve\u010d parangalov, ki ne smejo imeti ve\u010d kot 100 trnkov, tudi \u0161portnim in ljubiteljskim ribi\u010dem, zato se ta anti\u010dna tradicija ni izgubila.<\/p>\n\n\n\n

Parangal je zelo stara priprava z ve\u010djim \u0161tevilom trnkov navezanih na dolgi vrvici, ki so jo uporabljali v antiki, \u017ee Grki in Rimljani. Beseda izvira iz bene\u010danskega imena “parang\u00e0lo”, ta pa iz ljudskega latinskega (latino volgare) naziva “palanca”, ki ima izvor v starodavnem gr\u0161kem jeziku. Torej nekaj tiso\u010d letna ribi\u0161ka tradicija, ki se zaradi nerazumevanja slovenskih zakonodajalcev, obmorske kulturne tradicije, izgublja. Na dolgi ribi\u0161ki vrvici, dolgi od 100 do ve\u010d sto metrov so bili na tanj\u0161ih vrvicah privezani trnki, na razdalji od enega do 8 metrov. Odvisno od vrste ribe, ki so jo nameravali uloviti. Ribi\u0161ke vrvi so v Istri in jadranskih otokih, pred tiso\u010d in ve\u010d tiso\u010d leti, pletli iz brnistre<\/a>, ker so tak\u0161ne vrvi v morju zdr\u017eale veliko ve\u010d \u010dasa, saj so z njimi tudi \u0161ivali ladje, o \u010demer smo \u017ee pisali<\/a>. Parangali so imeli od 50 pa tja preko 200 trnkov. Na za\u010detku in na koncu so ga usidrili z ve\u010djim kamnom in povezali s posu\u0161eno bu\u010do, kasneje tudi plutovino, ki je ozna\u010devala njegovo pozicijo. Tako so, na gladini morja videli, kje je za\u010detek in kje konec, ter ga la\u017eje na\u0161li, ko so ga potegnili na barko in pobrali ulov. <\/p>\n\n\n

\n
\"parangal\"<\/a>
Risba talnega parangala, kakr\u0161en se je ve\u010dinoma uporabljal pri nas.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Parangalov je ve\u010d, vrst, a pri nas in drugje na Jadranu se je najve\u010d uporabljal “talni parangal”, ki so ga spustili na dno, usidranega z ve\u010djimi kamni in z dvema suhima bu\u010dama, ki sta na gladini ozna\u010devala njegovo pozicijo. S tem parangalom so lovili vse ribe z morskega dna, ki so bile bolj cenjene in so prinesle bolj\u0161i izkupi\u010dek. Bolj znane vrste parangalov so: povr\u0161inski parangal, lebde\u010di parangal, vertikalni in talni parangal. S parangalom so lovili razli\u010dne vrste rib; \u0161pare, orade, brancine, mole, ugorje, ribone, s plavajo\u010dim, oziroma povr\u0161inskim, pa tudi tune, osli\u010de in druge ribe. <\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n