{"id":7833,"date":"2025-06-26T07:25:48","date_gmt":"2025-06-26T07:25:48","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=7833"},"modified":"2025-06-04T09:07:10","modified_gmt":"2025-06-04T09:07:10","slug":"tomosov-neboticnik","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=7833","title":{"rendered":"Tomosov neboti\u010dnik"},"content":{"rendered":"\n

in Spreminjanje vedute mesta v zadnjih 200 letih<\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"tomos\"<\/a>
Pogled iz pristani\u0161\u010da na neboti\u010dnik z napisom TOMOS na vrhu, v za\u010detku sedemdesetih let.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Po drugi svetovni vojni so v \u0161tiridesetih in petdesetih letih prej\u0161njega stoletja posodabljali mestno infrastrukturo, ker je po italijanski okupaciji ostala \u0161e srednjeve\u0161ka ureditev. Po prenovi in izgradnji nove kanalizacije, vodovodne in elektri\u010dne napeljave, so pri\u010deli s projektiranjem “sodobnej\u0161ega” izgleda Kopra, tako kot so si to predstavljali tedanji arhitekti, z Edom Mihevcem na \u010delu. Poru\u0161ili so nekdanje Avstrijske zapore na Belvederju in zgradili sodobno osnovno \u0161olo, ki je sicer ni ve\u010d. V tistem \u010dasu je bila tovarna TOMOS v vzponu in nujno so potrebovali stanovanja za delavce, ki so pri\u0161li od vsepovsod. V Semedeli so zgradili nekaj, tako imenovanih Tomosovih blokov, za dru\u017eine, a potrebovali so tudi veliko enosobnih stanovanj za samske delavce. Pod na\u010drte Semedelskih tomosovih blokov in pod na\u010drte Tomosovega neboti\u010dnika se je podpisal arhitekt Edo Mihevc. Pri\u0161el je v Koper, ko tudi mnogi drugi, s slovenskih hribov, k morju, zato pa\u010d ni razumel sredozemskega zna\u010daja mesta. Sicer so se \u0161irile govorice, da je izkori\u0161\u010dal svoje \u0161tudente in da so na\u010drti pravzaprav od njegovih \u0161tudetov. Danes pravijo, da je Edo Mihevc, del zgodovine arhitekture in v medijih se vrstijo hvalnice o njem. A \u010de smo realni, vidimo vse njegove polomije, kot je nekdanja \u0161ola Pinka Toma\u017ei\u010da, ki se je pogrezala in sesuvala sama vase in seveda Tomosov neboti\u010dnik. Res je vpisal se v zgodovino Kopra, a bolj po negativni plati in zgre\u0161enih projektih.<\/p>\n\n\n

\n
\"koper\"<\/a>
Razglednica Kopra z Tomosovim neboti\u010dnikom v gradnji leta 1956<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Da ima mesto izgled, kot ga vidimo danes, so med prvimi prispevali \u017ee Napoleonovi Francozi, ko so poru\u0161ili celo vrsto stavb od trga Brolo, do morja, oziroma dana\u0161njega Vojkovega nabre\u017eja, da so zgradili dovolj \u0161iroko cesto, za hiter dostop vojske do sredi\u0161\u010da mesta na hribu. Za njimi je pokojna Avstrija poru\u0161ila del mesta in zgradila ogromen zapor, za celo, takratno Avstrijsko Primorje, ki je popolnoma spremenil veduto mesta. Kasneje so Italijani, med okupacijo kraja, poru\u0161ili skladi\u0161\u010de soli Pa\u010dovski, da so postavili spomenik koprskemu polivalcu mleka, ki so ga, manj kot 10 let kasneje, Nemci zravnali z zemljo. V \u010dasu fa\u0161izma, so Italijani poru\u0161ili celo vrsto hi\u0161 in ulic ob morski obali, od Dana\u0161nje Taverne, do dana\u0161nje Triglavske sla\u0161\u010di\u010darne in kavarne, da bi zgradili monumentalno \u0161olo, ki je seveda niso uspeli dokon\u010dati. Iz njenega ogrodja je nastal hotel Triglav, dana\u0161nji Grand Hotel Koper. To sem na kratko opisal, da zaprem kljun, tistim, ki \u0161irijo govorice, da so izgled, oziroma veduto mesta uni\u010dili \u0161ele v \u010dasu pokojne Jugoslavije, kar seveda niti pribli\u017eno ne dr\u017ei.<\/p>\n\n\n

\n
\"koper\"<\/a>
Pogled na Koper iz Bertokov na razglednici okoli leta 1960 s prvim neboti\u010dnikom v mestu.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V za\u010detku petdesetih let so poru\u0161ili ogromen Avstrijski zapor, ki se je dvigal nad strehami sosednjih stavb in so ga uporabljali tudi Italijani, ter povrnili nekdanjo veduto mesta. Na delu nekdanjega zapora je zrasla osnovna \u0161ola Janka Premrla Vojka, ki je ni ve\u010d. Tedaj so nastali tudi prvi na\u010drti za gradnjo neboti\u010dnika, na mestu, kjer je stal Glagolja\u0161ki samostan. Edini slovanski samostan v Kopru, pri\u010devanje slovanske prisotnosti v mestu, so poru\u0161ili in na njegovem mestu je nastal nekak\u0161en trg in Tomosov neboti\u010dnik na jugovzhodni strani trga. Neboti\u010dnik, ki je bil pravzaprav samski dom za delavce tovarne TOMOS so dokon\u010dali leta 1957. Spremenil je veduto mesta in nekako tekmoval z vi\u0161ino koprskega zvonika, a bil je in je \u0161e ni\u017eji od njega. Govorilo se je, da ga je oblast zgradila, da bi ob zvoniku, simbolu verske oblasti, iz mestne vedute izstopal tudi neboti\u010dnik, simbol delavcev. Kar seveda ni bilo res, a govorice se hitro \u0161irijo in se po\u010dasi uveljavijo, kot vzporedna resnica. Ko so se delavci in delavke Tomosa, ve\u010dinoma iz vzhodnega Balkana, vselili, je ta predel mesta o\u017eivel. Z oken in balkonov stavbe, je viselo perilo in plenice, ki so se su\u0161ile v vetru, ki je pihal z morja, kar je trajalo vrsto let. A z leti se je spremenil na\u010din \u017eivljenja in tovarna Tomos je po\u010dasi umirala, dokler je niso dokon\u010dno zaprli. Ve\u010dina stanovanj, ki je bila grajena za samski dom, je bila premajhna za dru\u017eine, zato, je med drugim, tudi neboti\u010dnih za\u010del propadati in “umirati”. <\/p>\n\n\n

\n
\"koper-2025\"<\/a>
Na pogledu s koprskega zvonika vidimo, kako izgleda neboti\u010dnik te dni. Fotografiral Stanko Ivan\u010di\u010d maja 2025<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pred kak\u0161nim letom so ga popolnoma obnovili in rde\u010di neboti\u010dnik spet krasi koprsko veduto, seveda brez napisa TOMOS, na vrhu, po katerem je dobil ime, ki se ga je prijelo. Zapor, ki so ga zgradili Avstijci in uporabljali Italijani, je obele\u017eeval koprsko veduto okoli 100 let in ga vidimo na vseh panoramskih razglednicah in risbah iz tistega \u010dasa. Mogo\u010de ga bo Tomosov neboti\u010dnik presegel, saj je del koprske vedute \u017ee okoli 70 let. <\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n