{"id":7745,"date":"2025-06-14T04:58:00","date_gmt":"2025-06-14T04:58:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=7745"},"modified":"2025-05-23T07:59:20","modified_gmt":"2025-05-23T07:59:20","slug":"turki-v-kopru","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=7745","title":{"rendered":"Turki v Kopru"},"content":{"rendered":"
\n
\"Hrastovlje\"<\/a>
Obzidan protitur\u0161ki tabor v Hrastovljah, kamor so se zatekli va\u0161\u010dani ob prihodu Turkov.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Danes je pri nas, verjetno, ve\u010d Turkov, kot v \u010dasih tur\u0161kih vpadov, a ti niso plenilci kot neko\u010d, temve\u010d gradijo ceste in \u017eeleznice. Danes v Istro plenilci prihajajo iz notranjosti Slovenije, a pustimo to. Vzpon Otomanov se je za\u010del leta 1453, ko so po dolgem obleganju zavzeli Bizanc, oziroma Konstantinopel. Obleganje je trajalo dolgo, pri \u010demer je imela levji dele\u017e bene\u010danska najemni\u0161ka vojska. Bene\u0161ka republika se je na morju, z zmagami in porazi, dobro upirala Turkom, medtem, ko na kopnu ni bilo tako. Turki so po zavzetju Konstantinopla, imeli odprto pot v Evropo. Razmeroma hitro so zavzemali dr\u017eavice Evrope, a tudi drugje se je otomanski imperij hitro \u0161iril. \u017de v Gr\u010diji, na Kreti in v Albaniji so ogro\u017eali bene\u010danske posesti, ki so padle pod njihovo oblast. Tur\u0161ka vojska je \u017ee leta 1469 prodrla na dana\u0161nje ozemlje Slovenije. Oplenili so \u0161tevilna naselja in pri\u0161li vse do Podgrada v Istri.<\/p>\n\n\n

\n
\"Zemljevid\"<\/a>
Zemljevid poti tur\u0161kih vpadov in signalnih postaj.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Leta 1471 je ve\u010dja tur\u0161ka vojska pri\u0161la na Kras, v okolico Trsta in oplenila vse vasi v okolici, Tr\u017ea\u010dani so imeli samo 350 vojakov, ki so sicer napadli tur\u0161ki tabor in imeli velike izgube. Del tur\u0161kih vojakov je izpred Trsta nadaljevalo plenjenje vse do Kopra, kjer so na pode\u017eelju vse oplenili, odpeljali veliko \u017eivine in zajete prebivalce v su\u017eenjstvo. Slovensko prebivalstvo na pode\u017eelju in v vaseh je bilo prepu\u0161\u010deno samo sebi, zato so za\u010deli z gradnjo “taborov”, kot je pri nas, \u0161e danes vidno obzidje okoli cerkve v Hrastovljah. Utrjena tabora sta bila \u0161e v Ro\u017earju in Kubedu. Va\u0161\u010dani vasi pod Kra\u0161kim robom, v bli\u017eini kra\u0161kih jam, kot sta Osp in Podpe\u010d, so pred vhodom v jami zgradili obzidje. Tja so se zatekli pred prihodom Turkov. Na Kra\u0161kem robu so zgradili celo vrsto opazovalnih stolpov za signalizacijo in hitro obve\u0161\u010danje o prodirajo\u010di tur\u0161ki vojski. Od teh so ostanki dveh \u0161e danes vidni nad vasjo \u010crni kal in nad vasjo Podpe\u010d. Lastniki zemlje v mestih in gra\u0161\u010daki v gradovih so gradnji za\u0161\u010dite va\u0161\u010danov pred Turki nasprotovali. Celo ve\u010d. Iz leta 1515, se je ohranil dokument v katerem zemlji\u0161ka gospoda zahteva, da se va\u0161ki obzidani tabori poru\u0161ijo, ker bi organizirana za\u0161\u010dita va\u0161\u010danov, pred tur\u0161kimi plenilci, lahko bila uporabljena za upore proti zemlji\u0161ki gospodi. Kar se je kasneje tudi dogajalo med kme\u010dkimi upori. <\/p>\n\n\n

\n
\"Jani\u010dar\"<\/a>
Zloglasni tur\u0161ki Jani\u010darji na stari grafiki<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Leta 1471 so prodrli do Gorice in v Furlanijo, kar je ogro\u017ealo Bene\u010dane. O Turkih, ki so prodirali po kopnem so imeli zelo malo in \u0161e to nezanesljivih podatkov, zato se je njihova tajna obve\u0161\u010devalna slu\u017eba sku\u0161ala bolje organizirati, z novimi obve\u0161\u010devalnimi agenti na Balkanu. Eden najbolj uspe\u0161nih agentov bene\u010danske obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe, proti koncu 15. stoletja, je bil Kopr\u010dan Giacomo de Lepori. Alvise da Mula, koprski podestat, je avgusta leta 1499 poslal Giacoma Leporija v Bosno proti mestu Jajce, da bi izvedel ve\u010d o Osmanskih Turkih. Giacomo je spretno uredil celo mre\u017eo \u0161pijonov, ki so mu poro\u010dali o premikih sovra\u017enika v Bosni in na Hrva\u0161kem. Od obve\u0161\u010devalca z imenom Martin je izvedel, da ima Skederbeg v Bosni samo 5.000 vojakov, a 2 druga obve\u0161\u010devalca, sta mu sporo\u010dila, da Skenderbeg nima ve\u010d kot 6.000 vojakov in, da je poslal pro\u0161njo sultanu za ve\u010d vojakov, da bi se odpravil proti Benetkam, kar so bile za Bene\u010dane zelo koristne informacije.<\/p>\n\n\n\n

V naslednjih letih je bilo \u0161e veliko tur\u0161kih vpadov. Leta 1476 so 4 mesece plenili po ozemlju dana\u0161nje Slovenije in vdrli celo v Furlanijo, ker so \u017eeleli oslabiti Bene\u010dane. Leta 1477 je 10.000 konjenikov imenovanih akind\u017eije spet plenilo in po\u017egalo preko 100 vasi, a so se novembra umaknili v Bosno, ker so Bene\u010dani zbrali ve\u010djo vojsko za napad nanje. Leta 1478, je zaradi pomanjkanja hrane v Bosni pri\u0161lo v na\u0161e kraje in tudi v Furlanijo 30.000 tur\u0161kih vojakov. Leta 1482 so spet vdrli v Istro in po\u017egali vasi Semi\u010d, Dragu\u010d, Ro\u010d in Hum. Leta 1499 so plenili okoli Podgrada in napredovali vse do Trevisa. S seboj so odpeljali le de\u010dke stare okoli 14 let, ki so jih vzgojili za Jani\u010darje. Po letu 1526 tur\u0161ki vpadi niso bili ve\u010d tako uni\u010dujo\u010di, ker se je izbolj\u0161alo obve\u0161\u010danje in organizirana obramba prebivalstva. Leta 1533 je nadvojvoda Ferdinand podpisal premirje s Turki in za nekaj \u010dasa so se kon\u010dali 10 letni pogosti tur\u0161ki vpadi na na\u0161e ozemlje. <\/p>\n\n\n\n

V \u010dasih tur\u0161kih vpadov so nekateri ostali in se naselili pri nas, na to nas spominja vas z imenom Turki.<\/p>\n\n\n\n

Zadnji tur\u0161ki pohod v na\u0161e kraje se je zgodil leta 1559 in \u0161ele po petih letih plenjenja, so se vrnili v Bosno. Po tem ve\u010djih vpadov Turkov v na\u0161e kraje ni bilo ve\u010d, a strah pred Turki je ostal \u0161e dolgo let, oziroma, par stoletij.<\/p>\n\n\n\n

Viri:<\/p>\n\n\n\n