{"id":7691,"date":"2025-05-21T03:42:00","date_gmt":"2025-05-21T03:42:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=7691"},"modified":"2025-05-21T05:22:14","modified_gmt":"2025-05-21T05:22:14","slug":"ko-je-bil-koper-najvecje-mesto-v-istri","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=7691","title":{"rendered":"\u010cas, ko je bil Koper najve\u010dje mesto v Istri"},"content":{"rendered":"
\n
\"izrez<\/a>
Izrez iz Zemljevida Avstrijskega Primorja iz leta 1846, kjer je vidna dana\u0161nja Slovenska Istra.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Zemljevid, nam, sicer ne pove toliko, kot knjiga, a nekateri, kot je ta, nam razkrijejo veliko zanimivosti o na\u0161em podro\u010dju pred 180 in ve\u010d leti. Leta 1846 je Astrijski LLoyd izdal zemljevid Avstrijskega primorja, na katerem so ozna\u010dili, gospodarsko in kmetijsko dejavnost, politi\u010dne in cerkvene sede\u017ee, izobra\u017eevalne ustanove, rudnike, jame, podro\u010dja ribarjenja, ladjedelstvo, potni\u0161ke linije parnikov, po\u0161tne, ob\u010dinske ceste in druge dejavnosti, pomembne za tedanji Avstrijski imperij. Na zemljevidu so narisano potni\u0161ke linije parnikov, ki so pluli iz Trsta v Koper, Izolo in Piran. Ko smo \u017ee pri Piranu, so bili \u017ee takrat znani po pijavkah, ki so jih gojili in hranili v Strunjanu. Namre\u010d ve\u010d stoletij, je v Srednjem veku ve\u010dina zdravnikov, pravzaprav tisti manj strokoven del, uporabljal pijavke, kot \u010dude\u017eno zdravilo za skoraj vse bolezni in bolezenska stanja. V Strunjanu so \u0161e sredi 19. stoletja \u0161e vedno imeli zalogo pijavk, za pu\u0161\u010danje krvi pacientov.<\/p>\n\n\n

\n
\"zemljevid<\/a>
Zemljevid Avstrijskega Primorja iz leta 1846<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Glavni kulturi v kmetijstvu sta bili trta in oljka, ker so na zemljevidu ve\u010dinoma ozna\u010deni vinogradi in olj\u010dniki, v celotnem zaledju mesta Koper, a tudi Izole in Pirana. Le v okolici Kopra je ozna\u010deno podro\u010dje, kjer so se pridelovale \u017eitarice. V Kopru je oznaka za sede\u017e \u0161kofije in sede\u017e politi\u010dne oblasti. Tudi \u0161olski center je ozna\u010den v Kopru, gimnazije \u0161e ni bilo, oziroma ni ozna\u010dena. Pridelava soli je bila v tistem \u010dasu \u0161e pomembna, saj so soline vrisane tako pri Kopru, kot v Se\u010dovljah in Strunjanu. V Kopru je ozna\u010dena tudi tovarna \u017eajfe (mila) in ve\u010dja ladjedelnica. Na samostane so pozabili, saj niso ozna\u010deni v mestu na otoku. Jama pri gradu Socerb in v Ospu je tudi ozna\u010dena. Nekak\u0161na bolni\u0161nica, oziroma sanitarni zdravstveni zavod, je bil v Kopru in Izoli. <\/p>\n\n\n\n

Najbolj\u0161a podro\u010dja za ribarjenje so pred Debelim rti\u010dem, pred Izolo in Pred Piranom. Pristani\u0161\u010de za ve\u010dje ladje je bilo v vseh treh obalnih mestih. Ladje za prevoz po\u0161te so redno vozile med Trstom in tremi na\u0161imi istrskimi mesti. <\/p>\n\n\n\n

Na desni strani spodaj je v tabeli opisana politi\u010dna razdelitev v Tr\u017ea\u0161ko ozemlje, Gori\u0161ko in Istrsko. Istrsko ozemlje je imelo leta 1864, izmed treh, najve\u010d prebivalcev 223.391, ki sicer niso razdeljeni po narodnosti. Politi\u010dno je bila Istra razdeljena na 17 okro\u017eij. V Koprskem okro\u017eju, je bilo najve\u010d prebivalcev, to\u010dno 27.736. Po \u0161tevilu prebivalcev je bil 2. po vrsti Pazin s 19.078. Pula, ki je danes najve\u010dje mesto v Istri je imela samo 5.550 prebivalcev. \u017de nekaj deset let kasneje je bilo \u017ee vse druga\u010de, ko je Avstrija v Puli zgradila voja\u0161ko bazo s pristani\u0161\u010dem.<\/p>\n\n\n\n

Zemljevid seveda ni popoln in na njemu manjka marsikaj, kar je v tistih \u010dasih bilo pri nas, a nekak\u0161en splo\u0161ni vpogled v gospodarsko, kmetijsko in dru\u017ebene dejavnosti, nam prika\u017ee. Kar je tudi bolje kot ni\u010d.<\/p>\n\n\n

<\/div>
Zemljevid Avstrijskega Primorja 1846<\/div><\/div>
<\/div>

\"zemljevidAvtor: Ernesto de Schwarzer, urednik publikacij Avstrijskega Lloyda<\/p>\n

Datum objave: leto 1846<\/p>\n

Tisk: Litografia Linassi Trieste<\/p>\n

Izdjatelj: LLoyd Avstrijski – Lloyd Austriaco<\/p>\n

Izvirni zemljevid hrani: Litografia “Graphy” Mariano del Friuli<\/p>\n

Jezik: Italijan\u0161\u010dina – Italiano<\/p>\n

Ponatis: Cartolibreria Augusto Gorjup Monfalcone 1990<\/p>\n<\/div>

Prenesi zdaj<\/a><\/span><\/div><\/div>
<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Zemljevid, nam, sicer ne pove toliko, kot knjiga, a nekateri, kot je ta, nam razkrijejo veliko zanimivosti o na\u0161em podro\u010dju pred 180 in ve\u010d leti. Leta 1846 je Astrijski LLoyd izdal zemljevid Avstrijskega primorja, na katerem so ozna\u010dili, gospodarsko in kmetijsko dejavnost, politi\u010dne in cerkvene sede\u017ee, izobra\u017eevalne ustanove, rudnike, jame, podro\u010dja ribarjenja, ladjedelstvo, potni\u0161ke linije […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":7695,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[1,126],"tags":[2821,103,104,214,8,3440,3443,1207,257,3444,3441,465,1275,3442,2385],"class_list":["post-7691","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-novosti","category-zemljevidi","tag-2821","tag-istra","tag-istria","tag-izola","tag-koper","tag-milo","tag-oljcniki","tag-oljke","tag-osp","tag-pijavka","tag-pijavke","tag-piran","tag-socerb","tag-trte","tag-vinogradi"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t