{"id":7663,"date":"2025-06-06T06:54:00","date_gmt":"2025-06-06T06:54:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=7663"},"modified":"2025-05-17T13:37:09","modified_gmt":"2025-05-17T13:37:09","slug":"semedelska-fonja-ki-je-ni-vec","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=7663","title":{"rendered":"Semedelska Fonja, ki je ni ve\u010d"},"content":{"rendered":"
\n
\"Fonja<\/a>
Pogled iz Semedele proti Kopru na fotografiji iz okoli leta 1918<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V Semedeli v kantonu kri\u017ei\u0161\u010da, kjer je bil odcep ceste iz Semedele v Koper, je v morje pritekala voda iz semedelskih hudournikov in hudournika iz Olma, ki smo jo imenovali kar Fonja, tako smo poimenovali tudi celotno podro\u010dje v morju, ki je bilo vidno ob oseki. Namre\u010d potok Pia\u017eentin je bil pritok Bada\u0161evice in ta se je izlivala v morje v \u0160kocjanskem zatoku, preden so jo preusmerili v Semedelo. Ko smo otroci iz \u017dusterne hodili v koprsko \u0161olo pe\u0161 \u017ee v 1. razredu, smo v Semedeli zavohali mo\u010dne vonjave, \u0161e posebno intenzivno se je smrad \u0161iril ob oseki, ko je se je morje umaknilo in odkril blatno dno. Ve\u010d tiso\u010d letni nanosi blata, peska in raznih organskih materialov, ki ji je prinesel potok v morje, so bili zbrani na tem mestu in po\u010dasi gnili in se razkrajali. Neko\u010d ni bilo kanalizacije in zaradi vse ve\u010dje poseljenosti Semedele in Olma, je bilo vse speljano v potok, ki je dobro pognojil morje ob svojem ustju.<\/p>\n\n\n

\n
\"Zemljevid\"<\/a>
Na izrezu Francijscejskega katastrskega zemljevida, je v rde\u010dem krogu ozna\u010deno podro\u010dje “Fonje”, ki ga ni ve\u0107.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u010ce odmislimo neprijetne vonjave, je bilo \u017eivljenja v morju veliko ve\u010d, kot danes, saj so si v mulju in pod kamni na\u0161li idealno \u017eivljenjsko okolje morski \u010drvi, ostrige, pido\u010di, ve\u010d vrst rakov in vrste priobalnih ribic, ki so prilagojene na izmenjavo plime in oseke. Veliko je bilo tudi morskih vetrnic, ki so ob oseki zgledale kot majhna rde\u010da jabolka med muljem. Tudi morske rastline, od alg, pa vse do morske solate so dobro uspevale. Ko se je za\u010dela plima so z nara\u0161\u010dajo\u010dim morjem, priplavali \u0161jevoli (ciplji) proti izlivu potoka v morje. Dovolj je bil \u017ee kos starega kruha, par metrov laksa zvitega na \u0161uru (plo\u0161\u010dat kos plutovine). Za plovek smo uporabili plutovinast zama\u0161ek steklenice, kak\u0161en meter pod plovkom pa privezali majhen kamen\u010dek za ute\u017e in pod njim 20 cm ni\u017eje trnek. Tako opremljeni smo ulovili poln \u0161tenjak (vedro) \u0161jevolov v dveh urcah. Sicer so malo smrdeli po fonji, ali nafti, a mi in tudi ma\u010dka jih je bila vesela. <\/p>\n\n\n\n

Ko danes videvam stra\u0161ne ribolovce, ki se z avtom pripeljejo na Moleto in imajo s seboj ribi\u0161ko opremo vredno celo premo\u017eenje, mi gre na smeh, \u0161e posebno, ko vidim njihov skromen ulov, ki z na\u0161im, ko smo bili otroci, ni niti primerljiv. Ko ti sodobni ribi\u010di pridejo na Moleto imajo najmanj 2 ribi\u0161ki palici s pregre\u0161no dragimi mlin\u010dki za navijanje laksa, eno veliko plasti\u010dno valid\u017eo z ribi\u0161kim priborom, kjer ne manjka veliko umetnih vab in celo plovek z lu\u010dko, ki sveti pono\u010di. Temu pravijo \u0161portni ribolov. \u010ce je njim prav pej nej bo taku. Mi plovka z lu\u010dko nismo imeli, ma eno dobro prenosno karbidovko, ki smo jo kupili v Trstu smo premogli z odrekanjem in \u0161paranjem vsakega kovanca. S karbidovko v eni roki in s fo\u0161ino v drugi smo pono\u010di pre\u010desali podro\u010dje od \u017dusterne do Semedele, pa vse do Kopra in nazaj. Naslednjo no\u010d pa od \u017dusterne do Reksa in nazaj. Ulov je bil dober, \u0160e posebno okoli semedelske Fonje, kjer sip ni manjkalo, a tudi kak\u0161nega kalamara smo nabodli. V\u010dasih, \u010de je bilo malo sre\u010de tudi liste, \u0161jevole in mastne jegulje. \u0160tenjak je bil spet polhen. <\/p>\n\n\n

\n
\"Jegulja\"<\/a>
Jegulja Anguilla Anguilla, je bila pogost ulov v Semedeli ob plimi<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Bi\u017eati (jegulje) so bili poslastica, \u010deprav mastni, a okusni, jih je bilo veliko od Semedele pa do ka\u017eete s \u010drpalko za izsu\u0161evanje nekdanjih solin, ki so jo zgradili Italijani. Neko\u010d je bilo bi\u017eatov veliko, \u0161e posebno ob nekdanji koprski klavnici, o kateri je pisal Boris<\/a>, a tudi v morju pred izolsko klavnico, tam, kjer je danes avtokamp. Namre\u010d obe klavnici sta vse odpadke klanja in kri splaknile v morje, kar je bil pravi raj za bi\u017eate. Mi smo bi\u017eate lovili na \u010drve, ki smo jih nabrali v Semedelski fonji, ob oseki. Nekateri so uporabljali razli\u010dne je\u0161ke, tudi uspe\u0161no. Kot ponavadi sem bi\u017eate prinesel domov in mati jih je pregledala, \u010de so vsi \u0161e \u017eivi. V tisitih \u010dasih je veljalo nenapisano pravilo, da je potrebno bi\u017eate nasekati na kose, preden jih je mati ocvrla v olju, ali spekla v pe\u010dici, ko so bili \u0161e \u017eivi. Gledal sem, kako ji z eno roko dr\u017ei in jih z no\u017eem, medtem ko se ji zvijajo na deski in izmikajo, seka na kose. Pravili so, da mrtvi bi\u017eati niso ve\u010d dobri, ali vsaj veliko manj okusni. Profesionalni ribi\u010di so bi\u017eate lovili z vr\u0161ami. V vr\u0161e so dali odpadke iz klavnice, ki so jih prej usmradili na soncu. Pravili so, da ulovijo ve\u010d bi\u017eatov, \u010de je vaba v vr\u0161i smrdi, ker jo bi\u017eati zavohajo od dale\u010d. Danes je v morju na Koprskem bi\u017eatov samo \u0161e za vzorec.<\/p>\n\n\n

\n
\"Semedela<\/a>
Morski \u010drvi iz mulja mulja\u0161 Nereis Diversicolor, ki smo ga nabirali v Semedeli za vabo pri ribolovu<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Je\u0161ko (vabo) za tiste \u017elahtnej\u0161e in bolj cenjene ribe, kot so \u0161pari, orade, pici, a tudi bi\u017eate, in druge, smo ob iskali v mulju, oziroma \u010drnemu blatu v Semedeli, kjer je bilo zelo veliko morskih \u010drvov. Poiskali smo en plo\u0161\u010dat kamen, s katerim smo kopali v blato in odkrivali ro\u017enate \u010drve, katere smo zbirali v odslu\u017eeno ruznasto (zarjavelo) kositrno konzervo. Na vrh smo dali malo morske solate in dolili malo morske vode, saj so tako \u010drvi ostali \u017eivi nekaj dni. V\u010dasih smo se urezali na kak\u0161no lupino od ostrige, ali steklo, skrito v blatu in skozi \u010drno prevleko blata na nogi je pricurljala rde\u010da kri. Ni nas motila bole\u010dina, nabirali smo \u0161e naprej \u010drve, dokler jih ni bilo v ruznasti konzervi dovolj. Potem smo se odpravili proti \u017dusterni in tam, kjer se je za\u010denjalo skalnato dno, smo stopili v morje in s sebe sprali \u010drno blato. Ureznine se niso nikoli oku\u017eile in zagnojile, kot se to pogosto zgodi danes. Lahko bi rekel, da je bilo tisto smrdljivo \u010drno blato celo zdravilno, oziroma je imelo v najslab\u0161em primeru u\u010dinek razku\u017eila. <\/p>\n\n\n\n

Semedelsko Fonjo so prekrili s kamenjem, ter navo\u017eeno zemljo, dale\u010d v morje in uredili park s krasno pla\u017eo, kjer di\u0161i po pinijah in borovcih. Zgledno urejeno podro\u010dje med Semedelo in \u017dusterno je poleti polno kopalcev s Koprskega in vse Slovenije, parkiri\u0161\u010de polno vozil kolesarjev in sprehajalcev od vsepovsod, tudi ob koncih tedna izven poletne sezone. Vendar nekdanjega smrde\u010dega raja za morska \u017eiva bitja ni ve\u010d. Je bolj\u0161a di\u0161e\u010da morska pla\u017ea, ali smrdljiva fonja? Te\u017eko bi se odlo\u010dil, a iz lastnih izku\u0161enj vem, da mo\u010dno di\u0161e\u010da pupca, ki na visokih petah pripeketa mimo, ni ravno najbolj \u010dista in privla\u010dnej\u0161a. Tako kot pri mladih pupcah (dekletih), je tudi v okolju najbolj privla\u010den in opojen naravni vonj, ki ga ne prekrivajo umetne di\u0161ave.<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n