{"id":7546,"date":"2025-05-13T07:16:00","date_gmt":"2025-05-13T07:16:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=7546"},"modified":"2025-05-07T09:44:18","modified_gmt":"2025-05-07T09:44:18","slug":"spreminjanje-obale-otoka-skozi-stoletja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=7546","title":{"rendered":"Spreminjanje obale otoka skozi stoletja"},"content":{"rendered":"
\n
\"San<\/a>
Mandra\u010d \u0160an Pieri (Svetega Petra), oziroma mandracchio San Pieri.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Na nekdanjem kozjem otoku v Koprskem zalivu je v 5 stoletju po\u010dasi za\u010delo nastajati mesto. Na vi\u0161jem severo-zahodnem delu Capris, ki je pod Justinijanom postal Justinopolis, na vzhodnem delu pa Copr (Kopr), oziroma Capras, kot ve\u010dje strnjeno naselje od \u0160kocjanskega zatoka in proti zahodu skorja do obzidja naselja na vrhu otoka. V par stoletjih se je prebivalstvo namno\u017eilo in obe mesteci sta se zdru\u017eili v eno mesto, za zunanjim obzidjem. Za\u010delo je primanjkovati prostora na otoku, zato se je mesto za\u010delo \u0161iriti, v edino mo\u017eno smer, v morje z zasipanjem. Prvo pristani\u0161\u010de je verjetno bilo v naravnem zalivu, kjer je danes Muda, oziroma Pre\u0161ernov trg. Bilo je logi\u010dna izbira, saj je bilo za\u0161\u010diteno pred tramontano, a tudi pred burjo, vendar so ga zasuli, ker je na tem mestu nastal prvi dostop v mesto s kopnega skozi, sprva lesena, kasneje kamnita vrata Muda. Iz \u0160kocjana so sprva nametali veje in druge dele lesa preko zamo\u010dvirjenega morja, a kasneje zgradili cesto. Vendar je je bilo \u0161e vedno mo\u017eno pluti okoli otoka, saj je bila cesta povezana z vrati Mude z mostom preko plovnega kanala.<\/p>\n\n\n\n

Starej\u0161i zemljevidi mesta, tisti pred zemljevidom, ki ga je narisal Giacomo Fino leta 1619, so nezanesljivi, saj so narisani z veliko umetni\u0161ke svobode. Na zemljevidu Giacoma Fina, je bilo vrisanih \u0161e 6 mandra\u010dev, oziroma pristani\u0161\u010d, a na zemljevidu Franciscejskega katastra iz leta 1818 pa le \u0161e 4 mandra\u010di, \u010de pristana ob glavnem pomolu ne \u0161tejemo, saj ga nisem pri\u0161tel na zemljevidu iz leta 1619. A tudi zemljevid mesta v Fraciscejskem katastru je narisan na starej\u0161i podlagi, saj so novej\u0161e spremembe obale in drugih gradenj vrisane z rde\u010do barvo. Takoj je opazno, na vzhodnem delu obale, pove\u010danje mandra\u010da \u0160an Pjeri s podalj\u0161anima pomoloma. Na delu obale proti Ankaranu so vidni deli, kjer so z zasuvanjem morja pove\u010dali obalo. Vrisano je tudi novej\u0161e skladi\u0161\u010de soli Izolska vrata, ki ga danes napa\u010dno imenujemo po fa\u0161isti\u010dnem poimenovanju “Libertas” (2. slika). Na 3. sliki Vidimo skladi\u0161\u010de soli Pa\u010dovski, oziroma Patzkowsky, vrisano tam, kjer je bilo leta 1818 \u0161e morje. Torej so leta 1836, preden so zgradili to skladi\u0161\u010de soli Pa\u010dovski, oziroma Patzkowsky, pred tem del morja zasuti in utrditi, da so lahko skladi\u0161\u010de sploh zgradili. Na isti sliki vidimo izrisan glavni pomol, oziroma pomol galej, dodan z rde\u010do \u010drto, a tudi pove\u010danje obale v morje na sedanjem Ukmarjevem trgu in pred dana\u0161njo Taverno.<\/p>\n\n\n

\n
\"mandra\u010da\"<\/a>
Z leve proti desni mandra\u010d Izolska vrata in mandra\u010d Bo\u017eja draga (Bossedraga).<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Na \u010detrti sliki je i izgradnjo ceste v Semedelo, ki je bila povezana z mestom preko \u017eeleznega dvi\u017enega mostu, ki dokon\u010dno oblikovalo sedanji mandra\u010d Porporella. Pred tem je bil mandra\u010d samo pred sedanjo Taverno, ostali del pred valobranom je bil le plovni prehod. Na isti sliki, nekoliko bolj vzhodno vidimo majhen pomol, kjer so kasneje z zasutjem pove\u010dali obalo v morje. Bolj vzhodno nastanek enega ve\u010djih \u0161kverov oziroma ladjedelnic.<\/p>\n\n\n\n

Preoblikovanje obale otoka se je pospe\u0161eno nadaljevalo \u017ee pod 22 letno italijansko okupacijo z bonifikacijo nekdanjih solin, a \u0161e hitreje pod pokojno Jugoslavijo. Danes je vse druga\u010de, otoka ni nikjer ve\u010d, a \u0161e vedno lahko s pogledom iz zraka prepoznamo obrise nekdanjega otoka, kjer je \u0161e danes staro mestno jedro.<\/p>\n\n\n\n

Vir zemljevida mesta je italijanski dr\u017eavni arhiv v Trstu.<\/p>\n\n\n