{"id":745,"date":"2024-01-11T22:30:00","date_gmt":"2024-01-11T22:30:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=745"},"modified":"2024-09-14T16:42:02","modified_gmt":"2024-09-14T16:42:02","slug":"ko-je-morje-adrijansko-postalo-beneski-zaliv","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=745","title":{"rendered":"Ko je morje Adrijansko postalo Bene\u0161ki zaliv"},"content":{"rendered":"\n<p>Bene\u010dani so, tako kot Rimljani (Mare Nostrum) ve\u010dino imen krajev, morja in toponimov spreminjali, tako je za vedno izgubljenih ve\u010dina nekdanjih imen in toponimov. S tem so vsem pokazali, da si okupirane kraje in celo morje lastijo, kot svoje. Po ve\u010d stoletjih spreminjanja imen krajev, \u0161e dandanes Italijani dokazujejo italijanskost Kopra in cele Istre z italijanskimi toponimi, kar je pravzaprav namerna goljufija. Vendar jim dokazovanje o italijanskosti morja in krajev ob njem, uspeva celo pri mnogih na\u0161ih zgodovinarjih. Pri ve\u010dini, ki svojo zgodovino pozna bolj povr\u0161no, pa to kmalu \u017eal postane dejstvo. Sicer italijanski zgodovinarji, ki pi\u0161ejo z znanstvenim pristopom, pravijo, da so se Bene\u010dani v te kraje pri\u0161li in se za\u010deli seliti nekaj stoletij za Slovenci in Hrvati. Navajajo, da so se pred Bene\u010dani v Istro selili tudi nekateri prebivalci Toskane in Furlanije. Skratka Istra je bila naseljena z razli\u010dnimi ljudstvi. Kar pomeni da ne velja: &#8220;Morje Adrijansko nekdaj bilo si slovansko&#8221;, a tudi nikakor ne Italijansko.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><a href=\"https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-DI-GIACOMO-GASTALDI_1561.jpg\" rel=\"lightbox[745]\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"706\" src=\"https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-DI-GIACOMO-GASTALDI_1561-1024x706.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-747\" srcset=\"https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-DI-GIACOMO-GASTALDI_1561-1024x706.jpg 1024w, https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-DI-GIACOMO-GASTALDI_1561-300x207.jpg 300w, https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-DI-GIACOMO-GASTALDI_1561-768x529.jpg 768w, https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-DI-GIACOMO-GASTALDI_1561-1536x1059.jpg 1536w, https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-DI-GIACOMO-GASTALDI_1561.jpg 1700w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/a><figcaption class=\"wp-element-caption\">2. slika Avtor zemljevida iz leta 1561 je Giacomo Gastaldi. Zemljevid iz knjige DESCRIPTIO HISTRIAE avtorjev LUCIANO LAGO &#8211; CLAUDIO ROSSIT<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p>Nobena oblast si ne more lastiti morja, ker morje je od morjeplovcev in tistih, ki \u017eivijo na njegovem obre\u017eju. A \u017eal skoraj vsaka oblast po\u010dnem prav to. Bene\u010dani so kmalu za tem ko so okupirali velik del Istre za\u010deli z izkori\u0161\u010danjem njenih dobrin. V Istri, so se, pred Bene\u010dansko zasedbo, razprostirali tiso\u010dletni hrastovi gozdovi, iz katerih so \u017ee pred okupacijo hrasti sekali za potrebe Benetk. Nobena skrivnost ni da velik del mesta v laguni stoji na hrastovih deblih iz istrskih in kra\u0161kih gozdov. Veliko dreves je bilo posekanih tudi za bene\u0161ke galeje. Po Bene\u010danih je hrastovih gozdov ostalo le za vzorec, Kras pa je postal gmajna. Veliko pala\u010d v Benetkah je zgrajenih iz istrskega sne\u017eno belega apnenca. Monopol z morsko soljo iz solin od Milj, Kopra, do Se\u010dovelj, je bil pod popolno kontrolo Benetk. Da ne omenjamo vina, olivnega olja in drugih istrskih dobrin. Vesla\u010di na galejah niso bili Bene\u010dani, a iz Istre jih je bilo veliko obsojenih, ali prisilno napotenih za vesla\u010de. V glavnem izkori\u0161\u010danje istrskega prebivalstva ne odtehta nekaj bene\u0161ke arhitekture v obalnih mestih, ki jo danes nekateri tako zelo poudarjajo.<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><a href=\"https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-GIOVANNI-FRANCESCO-CAMOCIO_1563.jpg\" rel=\"lightbox[745]\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"716\" src=\"https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-GIOVANNI-FRANCESCO-CAMOCIO_1563-1024x716.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-748\" srcset=\"https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-GIOVANNI-FRANCESCO-CAMOCIO_1563-1024x716.jpg 1024w, https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-GIOVANNI-FRANCESCO-CAMOCIO_1563-300x210.jpg 300w, https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-GIOVANNI-FRANCESCO-CAMOCIO_1563-768x537.jpg 768w, https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-GIOVANNI-FRANCESCO-CAMOCIO_1563-1536x1073.jpg 1536w, https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-GIOVANNI-FRANCESCO-CAMOCIO_1563.jpg 1700w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/a><figcaption class=\"wp-element-caption\">3. slika Zemljevid je tiskal v Benetkah Francesco Camocio leta 1563. Zemljevid iz knjige DESCRIPTIO HISTRIAE avtorjev LUCIANO LAGO &#8211; CLAUDIO ROSSIT<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p>Na prvi sliki, je zemljevid, ki ga je narisal Giacomo Gastaldi in je bil tiskan v Benetkah leta 1546, je Jadransko morje postalo kar Bene\u0161ki zaliv. Na drugi sliki istega avtorja, je zemljevid, ki je bil tiskan leta 1561, je viden cel Jadran poimenovan v Bene\u0161ki zaliv. Na tretji sliki je zemljevid, ki ga je tiskal v Benetkah Francesco Camocio leta 1563 in na njem je Jadransko morje zamenjal Bene\u0161ki zaliv. poglejmo si \u0161e prvi tiskan nauti\u010dni zemljevid, na katerem je viden tudi Koper in nekateri drugi na\u0161i kraji iz leta 1539. avtor zemljevida je Giovanni Andrea Vavassori imenovan Guadagnino (4. slika).<\/p>\n\n\n\n<figure class=\"wp-block-image size-large\"><a href=\"https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-La-prima-carta-nautica-a-stampa-opera-di-Giovanni-Andrea-V-avassori-detto-Guadagnino_153-9.jpg\" rel=\"lightbox[745]\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" width=\"1024\" height=\"760\" src=\"https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-La-prima-carta-nautica-a-stampa-opera-di-Giovanni-Andrea-V-avassori-detto-Guadagnino_153-9-1024x760.jpg\" alt=\"\" class=\"wp-image-749\" srcset=\"https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-La-prima-carta-nautica-a-stampa-opera-di-Giovanni-Andrea-V-avassori-detto-Guadagnino_153-9-1024x760.jpg 1024w, https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-La-prima-carta-nautica-a-stampa-opera-di-Giovanni-Andrea-V-avassori-detto-Guadagnino_153-9-300x223.jpg 300w, https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-La-prima-carta-nautica-a-stampa-opera-di-Giovanni-Andrea-V-avassori-detto-Guadagnino_153-9-768x570.jpg 768w, https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-La-prima-carta-nautica-a-stampa-opera-di-Giovanni-Andrea-V-avassori-detto-Guadagnino_153-9-1536x1141.jpg 1536w, https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/01\/Zemljevid-La-prima-carta-nautica-a-stampa-opera-di-Giovanni-Andrea-V-avassori-detto-Guadagnino_153-9.jpg 1900w\" sizes=\"auto, (max-width: 1024px) 100vw, 1024px\" \/><\/a><figcaption class=\"wp-element-caption\">Prvi tiskan nauti\u010dni zemljevid, na katerem je viden tudi Koper in nekateri drugi na\u0161i kraji iz leta 1539. avtor zemljevida je Giovanni Andrea Vavassori imenovan Guadagnino. Zemljevid iz knjige DESCRIPTIO HISTRIAE avtorjev LUCIANO<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n<p><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Bene\u010dani so, tako kot Rimljani (Mare Nostrum) ve\u010dino imen krajev, morja in toponimov spreminjali, tako je za vedno izgubljenih ve\u010dina nekdanjih imen in toponimov. S tem so vsem pokazali, da si okupirane kraje in celo morje lastijo, kot svoje. Po ve\u010d stoletjih spreminjanja imen krajev, \u0161e dandanes Italijani dokazujejo italijanskost Kopra in cele Istre z [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":746,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[4,126],"tags":[185,181,183,180,2130,182,184,179],"class_list":["post-745","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-mesto","category-zemljevidi","tag-adrijansko","tag-benecani","tag-beneski","tag-kataster","tag-moorje","tag-nauticna","tag-zaliv","tag-zemljevid"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/745","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=745"}],"version-history":[{"count":10,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/745\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":4443,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/745\/revisions\/4443"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/746"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=745"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=745"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=745"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}