{"id":7394,"date":"2025-05-04T07:27:00","date_gmt":"2025-05-04T07:27:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=7394"},"modified":"2025-04-08T17:31:39","modified_gmt":"2025-04-08T17:31:39","slug":"baladur","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=7394","title":{"rendered":"Baladur"},"content":{"rendered":"
\n
\"Baladur\"<\/a>
Pogled na “baladur” (terasa z nadstre\u0161kom na koncu stopnic), Topolovec 27, tedanji lastnik Jo\u017eefina Zankovi\u010d leta 1950. avtor Franc Ma\u010dek, vir SEM<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Baladur, tudi balidor, v italijanskem jeziku ballatoio, je bil prepoznaven in zna\u010dilen za kme\u010dke hi\u0161e v Istri in na Krasu. Vedno pozidan izven, oziroma ob stavbi, s kamnitim stopni\u0161\u010dem do 1. nadstropja, kjer je bila nekak\u0161na pokrita terasa, balkon s stebri\u0161\u010dem. Niso bili vsi baladurji zgrajeni iz kamna, pri manj premo\u017enih kmetih so bili leseni. Ve\u010dino baladurjev so poru\u0161ili pri prenavljanju starih hi\u0161, nekaj jih je \u0161e danes v ru\u0161evinah, a so tudi taki baladurji, ki so jih lastniki zgledno obnovili. Tem slednjim gre zahvala, da baladurje vidimo \u0161e danes, tak\u0161ne, kot so neko\u010d bili. Lahko zapi\u0161emo, da so baladurji del na\u0161e Istrske, a tudi kra\u0161ke kulturne dedi\u0161\u010dine, zato jih moramo ohraniti za zanamce. V preteklosti so Slovenci s \u0160avrinskih hribov ob\u010dudovali morje, a so raje obdelovali svoje njive, kot, da bi se odpravili na morje. Znan je istrski rek: “Hvali morje dr\u017ei se kraja.”, kar je neko\u010d v zaledju Istre dr\u017ealo, danes sicer ne ve\u010d, saj je veliko Istrijanov pomorcev, nautikov in jadralcev. Prav Baladur na nek na\u010din povezuje \u0160avrine z morjem. Pravijo, da ime baladur izhaja iz imena bojne bo\u010dne nadgradnje na voja\u0161kih galejah, ki se je v latin\u0161\u010dini imenoval “bellatorium”. To je sicer mogo\u010de res, ali pa tudi ne. <\/p>\n\n\n

\n
\"Baladur\"<\/a>
Baladur v vasi Ri\u017eana okoli leta 1938. Foto Libero Pizzarello<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ni bil le okrasni element kme\u010dkih hi\u0161, kot nekateri mislijo, temve\u010d uporaben in koristen prostor. Po streho baladurja se je, za\u0161\u010ditena pred de\u017ejem in jutranjo roso, su\u0161ila \u010debula in \u010desen spleten v dolge kite. Visele so z nadstre\u0161ka, da jih nje bilo lepo videti. Kasneje, ko so \u0160panci, Portugalci, Angle\u017ei in Francozi, odpluli \u010dez Atlantik pobijat tamkaj\u0161nje domorodce, so k nam prinesli tudi fi\u017eol, pomidore, krompir in koruzo. Od takrat naprej so podobno kot \u010debulo in \u010desen spletli v dolge kite tudi koruzo, oziroma frmenton, ki je visela pod nadstre\u0161kom baladurja, da se je posu\u0161ila. <\/p>\n\n\n\n

Baladur je avtohton arhitekturni element in ni del italske, ali bene\u010danske kulture, o kateri imajo govorci o preteklost polna usta. Bene\u010dani, ki so v na\u0161e kraje pri\u0161li razmeroma pozno, so ga opazili na hi\u0161ah Istrijanov v notranjosti in jim je bil v\u0161e\u010d, zato se je za\u010del baladur pojavljati tudi ob mestnih stavbah. Baladur, ki so ga Bene\u010dani kopirali od slovenskih kmetov iz okolice Kopra, lahko \u0161e danes vidimo na najlep\u0161em trgu v Kopru, ob pro\u010delju Pretorske pala\u010de. <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n