{"id":7319,"date":"2025-04-26T08:25:00","date_gmt":"2025-04-26T08:25:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=7319"},"modified":"2025-03-30T21:33:28","modified_gmt":"2025-03-30T21:33:28","slug":"zlata-vrata-porta-aurea","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=7319","title":{"rendered":"Zlata vrata – Porta Aurea"},"content":{"rendered":"
\n
\"Muda\"<\/a>
Mestna vrata Muda na razglednici iz leta 1912<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ime ki dandanes ni\u010d ne pomeni a so bila do pred 500 leti resni\u010dno zlata vrata, vsaj kar se ti\u010de trgovanja. Stala so tam kjer sedaj vidimo vrata Muda, ki jih je zgradila bene\u0161ka republika leta 1516. Pred prihodom Bene\u010danov je Koper bil svobodno mesto brez carinskih ali trgovskih omejitev. Zato je mesto cvetelo in trgovalo z notranjostjo v taki meri, da si je te\u017eko zamisliti mno\u017eico ve\u010d kot 40.000 konj, ki so v karavanah pri\u0161li v mesto v toku enega leta. To je bilo tudi po 200 in ve\u010d konj v dolo\u010denih dnevih. V mesto so tovorili \u017eita, ko\u017ee, les, \u017eelezo in druge izdelke, iz mesta pa so tovorili predvsem sol. Po prihodu Bene\u010danov, njih postopnim omejevanjem izvoza soli in nato \u0161e izgradnjo mestnih vrat Muda kjer so instalirali posadko davkarjev se je stanje poslab\u0161alo do te mere da so mestne oblasti o tem protestirale pri vi\u0161jih oblasteh. V ta namen so predstavili risbo ki prikazuje takratno stanje (leto 1624) trgovskih lokalov na dana\u0161njem Pre\u0161ernovem trgu. Iz risbe in spremljajo\u010dega besedila je razvidno da je bila velika ve\u010dina trgovin, gostiln in skladi\u0161\u010d soli \u017ee dolgo zaprta zaradi blokade trgovanja. V preteklih letih je zato mesto zapustilo mnogo trgovcev in si zaslu\u017eek poiskalo v bli\u017enjem avstrijskem Trstu, mesto ki je bilo ob zaslu\u017eke pa je hiralo.<\/p>\n\n\n\n

Zanimivost je fontana postavljena zraven vodovoda iz lesenih cevi, po katerih so dovajali vodo iz Olma. Dana\u0161nja Fontana Da Ponte je bila namre\u010d postavljena 42 let kasneje na bolj centralnem mestu trga. Slika iz 1912 pa prikazuje \u017eivahen promet na istem mestu skoraj 300 let kasneje<\/p>\n\n\n