{"id":7200,"date":"2025-04-17T07:58:00","date_gmt":"2025-04-17T07:58:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=7200"},"modified":"2025-03-21T11:36:04","modified_gmt":"2025-03-21T11:36:04","slug":"hotel-miralonda-venezia","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=7200","title":{"rendered":"Hotel Miralonda, oziroma Venezia"},"content":{"rendered":"
\n
\"Semedela\"<\/a>
Pogled z morja na Semedelo s hotelom Venezia, na levi in kasnej\u0161o postajo karabinjerjev, na desni okoli leta 1905<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ena redkih starej\u0161ih stavb v Semedeli, ki stoji \u0161e danes, je bila najprej Hotel Miralonda (Ob\u010dudujval), a je kmalu zamenjal lastnika in se preimenoval v Hotel Venezia (Benetke). Lastnik, ki je tudi upravljal hotel v Semedeli je bil Vincenzo Calore. Hotel je imel proti morju z zidom ograjeno dvori\u0161\u010de za goste in dva lesena pomola v morju, ki sta slu\u017eila kot kopali\u0161\u010de in za privez ladij gostov, ki so, v slu\u010daju ugodnega vetra, prijadrali iz bli\u017enjega Trsta. Na pomolu so bile tudi kabine za kopalce, kar lahko vidimo na desni strani prve slike. Lastnik Vincenzo je sicer uporabljal, za potrebe gostov hotela, tudi del obale ob dveh pomolih. Imel je veliko gostov iz Avstrije in v dvajsetih letih prej\u0161njega stoletja, je gostil ve\u010djo skupino deklic in de\u010dkov, \u010digar letovanje je financirala avstrijska dobrodelna organizacija. Ob hotelu je bila po\u010ditni\u0161ka hi\u0161a tr\u017ea\u0161kega zlatarja s priimkom Pellarini. Bolj zahodno, pa stavba kjer so po prvi svetovni vojni imeli sede\u017e karabinjeri, ki so stavbo uporabljali za zasli\u0161evanje in mu\u010denje zapornikov. V njej so zasli\u0161evali in mu\u010dili tudi bazovi\u0161ke \u017ertve, ki so bile ustreljene leta 1930\u00a0<\/strong>pri Bazovici: Ferdo Bidovec, Fran Maru\u0161i\u010d, Zvonimir Milo\u0161\u00a0in Alojz Valen\u010di\u010d. <\/p>\n\n\n\n

Po 2. svetovni vojni so v zgornji del stavbe nekdanjega hotela preuredili v stanovanja, v spodnjem pa odprli trgovino z \u017eivili. V petdesetih letih je bila to edina trgovina za Semedelo in \u017dusterno. Med leti 1956 in 1959 so me star\u0161i, skoraj vsak dan, poslali po kruh in druga \u017eivila iz \u017dusterne v to trgovino. Spominjam se visokega in suhega trgovca z imenom Zelen, ki mi je vedno dal kak\u0161en bombon. Bombone je imel v steklenih posodah na pultu, da smo jih otroci takoj opazili. Nobeno \u017eivilo, kot recimo sladkor, moka, fi\u017eol, krompir, svinjska mast in druga, niso bila pakirana kot danes v plasti\u010dni embala\u017ei. Vse je bilo nepakirano. Trgovec je stehtal recimo svinjsko mast in jo zavil v pakirni papir rjave barve, kakor tudi druga \u017eivila. Celo \u0161krtoci, oziroma vre\u010dke iz rjavega papirja so pri\u0161le kasneje v trgovine. Bili so pa\u010d drugi \u010dasi. Trgovino so zaprli, ko so v Semedeli ob Bada\u0161evici zgradili “trgovski center” z mlekarno, mesnico, trgovino z \u017eivili in dvorano za prireditve. Prostore v pritli\u010dju, ki ji je zasedala trgovina je prevzela Toba\u010dna tovarna iz Ljubljane, in jih kar nekaj let uporabljala za skladi\u0161\u010de svojega blaga.<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n