{"id":7136,"date":"2025-04-15T08:01:13","date_gmt":"2025-04-15T08:01:13","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=7136"},"modified":"2025-03-18T09:15:46","modified_gmt":"2025-03-18T09:15:46","slug":"pavle-jovanovic-paja-1859-1957","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=7136","title":{"rendered":"Pavle Jovanovi\u010d Paja 1859-1957"},"content":{"rendered":"
\n
\"Paja\"<\/a>
Na risbi iz leta 1882 avtoportret Paja – Jovanovi\u010d Pavle. Izvirnik hranijo v Narodni knji\u017enici Avstrije na Dunaju<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Paja je umetnik, slikar, ki ga moramo omeniti, ker njegovo risbo “Kmetice iz koprske okolice”, kot jo je sam naslovil, videvamo vsepovsod, ko pi\u0161ejo o \u0160avrinkah<\/a>. Skoraj vedno pozabijo omeniti avtorja Pavla Jovanovi\u010da Paja, ki jo je ovekove\u010dil leta 1891, ko je bil tudi v na\u0161ih krajih. Zanimiva je tudi slika majhnega kra\u0161kega voza z oslovsko vprego s Krasa, ker so bili pri nas v Istri tudi tak\u0161ni vozovi v rabi. \u010ceprav se je rodil 16. junija 1859 v Vr\u0161cu na Hrva\u0161kem, je naslikal tudi portret Josipa Broza Tita. Cesarja Franca Jo\u017eefa, pa je portretiral celo 14 krat. Ovekove\u010dil je trenutke na\u0161e zgodovine iz drugega dela 19. stoletja, pa vse do sredine 20. stoletja. <\/p>\n\n\n\n

Bil je zelo cenjen slikar z veliko naro\u010dili bogatej\u0161ih ljudi tistih \u010dasov, zato je obogatel in ni imel finan\u010dnih problemov, kot veliko drugih umetnikov. Ni pozabil na svoj izvor in narisal je tudi vilo iz slovanske mitologije, \u010deprav je \u017eivel v \u010dasu, ko je bilo kr\u0161\u010danstvo del oblasti in je predkr\u0161\u010dansko mitologijo o\u017eigosalo za hudi\u010devo delo. Njegova dela so razstavljena v muzejih po vsem svetu, tudi v muzejih v ZDA. Veliko je potoval in povsod kjer je bil je kraje in ljudi ovekove\u010dil na svojih slikah in risbah. \u0160e posebno so dragocene njegove slike in risbe navadnih ljudi in njihovih obi\u010dajev, ki se s \u010dasom pozabijo. Bogati naro\u010dniki niso naro\u010devali samo portretov, za katere je bil zelo cenjen, temve\u010d tudi monumentalne slike iz zgodovinskih dogodkov. Slikal je v Istri, Bosni, Dalmaciji, \u010crni Gori, Albaniji, Gr\u010diji, Maroku, Egiptu, Tur\u010diji, Italiji, \u0160paniji in tudi v Kavkazu. Na Svetovni razstavi v Parizu leta 1900 je bilo razstavljeno njegovo delo. Leta 1888 je bil progla\u0161en za \u010dlana Kraljevske akademije umetnosti Srbije v Beogradu. Po prezgodnji smrti svoje \u017eivljenjske dru\u017eice, je \u017eivel na Dunaju, kjer je tudi kon\u010dal svojo \u017eivljenjsko pot leta 1957. <\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n