{"id":6779,"date":"2025-03-19T07:35:00","date_gmt":"2025-03-19T07:35:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=6779"},"modified":"2025-02-13T22:00:14","modified_gmt":"2025-02-13T22:00:14","slug":"bonifikacija-solin","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=6779","title":{"rendered":"Bonifikacija solin"},"content":{"rendered":"
\n
\"bonifika\"<\/a>
Na letalski fotografiji iz leta 1955, so na Bonifiki, oziroma na izsu\u0161enih nekdanjih solinah nastale obdelane njive in travniki, za pripravo sena.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Soline so bile ob njihovem uni\u010denju v nevihti leta 1911 \u017ee dolgo nerentabilne, zato so si lastniki solinskih fondov prizadevali za spremembo, ki bi jim prinesla kaj denarja. Takoj po prvi svetovni so ustanovili konzorcij za bonificiranje koprskih in ankaranskih solin, ki je leta 1927 pripravil na\u010drte za bonifikacijo, oziroma razsoljevanje in izsu\u0161itev ostankov nekdanjih solin, kar je vidno na prilo\u017eeni sliki. Ker so \u010dakali denar od dr\u017eave je to kar trajalo in \u0161ele 1929 so dobili zeleno lu\u010d in potrebne \u0161olde. Naslednje leto, oktobra 1930 je semedelska \u010drpalna postaja \u017ee za\u010dela z delom, leta 1931 pa \u0161e \u010drpalna postaja na bodo\u010di ankaranski bonifiki. <\/p>\n\n\n\n

V enem letu so vse po\u010drpali in za\u010deli z bonifikacijo – razsoljevanjem. Po par letih so \u017ee lahko sadili prve kulture in cene zemlji\u0161\u010da so strmoglavo narasle. Nastanili so tudi kolone iz Furlanije. \u0160e sedaj vidimo samotne hi\u0161e posejane po ankaranski bonifiki. Na prilo\u017eeni sliki vidimo gradnjo \u010drpali\u0161\u010da ob semedelski cesti leta 1930.<\/p>\n\n\n

\n
\"bonifika\"<\/a>
Leta 1927 so pripravili na\u010drt Bonifike, oziroma izsu\u0161itve nekdanjih solin v Kopru. Na\u010drt je iz knjige “Bonifica ex saline di Capodistria” tiskane leta 1927, tiskane v Benetkah v tiskarni “Premiate officine grafiche Ferrari”. Avtorja in\u017eenirja Giuseppe Druscovich in Giuseppe Mayer.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n
\n\n\n\n

Kot sem omenil, so po izsu\u0161itvi ankaranskih solin zaradi pomanjkanja kmetov zainteresiranih za kmetovanje na novih povr\u0161inah morali “uvoziti” dru\u017eine iz Furlanije in ostalih krajev, ki so potem delali kot koloni ali spolovinarji kot smo jih imenovali, ker so polovico pridelka morali oddati gospodarju. <\/p>\n\n\n

\n
\"\u010drpalka\"<\/a>
\u010crpali\u0161\u010de vode iz koprske Bonifike, med Koprom in Semedelo, ki so ga uredili za potrebe izsu\u0161itve nekdanjih solin.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Na koprski Bonifiki je bila situacija malo druga\u010dna, saj so bile povr\u0161ine blizu mesta in so jih obdelovali lahko paolani – mestni kmetje. Ti so vsako jutro z osli\u010dki vpetimi v vozove od\u0161li na njive in se zve\u010der vra\u010dali v svoje skromne domove. Na sliki iz leta 1954 vidimo kako je bila vsa Bonifika obdelana do zadnje pedi. Po odhodu velike ve\u010dine paolanov se je za\u010delo zara\u0161\u010danje, kljub temu, da so, v sicer manj\u0161i meri, za delo poprijeli novi prebivalci. Na fotografiji iz leta 1963 vidimo, da so na ve\u010dini povr\u0161in imeli travnike za pridelavo sena. Na na\u0161o sre\u010do pa so imeli tudi njive z melonami in lubenicami tako, da smo se mulci lahko od\u017eejali po napornem kopanju v \u017dusterni. Z leti se je kmetovanje opu\u0161\u010dalo in Bonifiko je zavzel “palud” (mo\u010dvirska trstika), idealen za igranje kavbojcev in indijancev. No, dandanes ni niti lubenic niti paluda, vnuki “indijancev” imajo namesto lubenic osve\u017eitev v kafi\u010du z razgledom in namesto okopavanja imajo na Bonifiki vse sorte \u0161portov za trening in rekreacijo. Pa\u010d, v skladu s \u010dasom.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n