{"id":6701,"date":"2025-03-22T08:12:34","date_gmt":"2025-03-22T08:12:34","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=6701"},"modified":"2025-02-12T14:48:29","modified_gmt":"2025-02-12T14:48:29","slug":"trijestini-u-kuopre","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=6701","title":{"rendered":"Trije\u0161tini u Kuopre"},"content":{"rendered":"
\n
\"Trije\u0161tini\"<\/a>
Trije\u0161tinski avto pred kavarno Lo\u017ea v \u010dasu med obema vojnama. Trije\u0161tinskih avtov smo v naslednjih letih videvali vedno ve\u010d, kar je doseglo vrhunec proti koncu \u0161estdesetih in v sedemdesetih letih, ko je bila kolona trije\u0161tinskih avtomobilov, ob vikendih, dolga od mejnega prehda \u0160kofije pa tja do Strunjana, v\u010dasih poleti tudi ve\u010d.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Koper je v zadnjih 250 letih do\u017eivel dve ve\u010dji krizi, ko je bil odrezan od svojega vira oblasti in trgovine. Verjetno je kdo med bralci, ki je ob\u010dutil, kako zgleda, ko ti izklopijo elektriko, \u010de ne pla\u010da\u0161 ra\u010dunov. Koper je vedno pla\u010deval svoje ra\u010dune in to z visokimi obrestmi vred. Po propadu Bene\u0161ke republike leta 1797, ko je odstopil zadnji bene\u0161ki do\u017e, je bil Koper odrezan od ve\u010d stoletne tesne povezave z Benetkami. Skoraj vsa gospodarska dejavnost, od proizvodnje soli, vina, olj\u010dnega olja in \u0161e marsikaj drugega je bilo povezano z Benetkami. Tudi kultura in na\u010din \u017eivljenja se je po nekaj sto letni okupaciji prijelo na Koprskem in v Istri. V 500 letni bene\u010danski okupaciji Istre se je med priseljenci iz Furlanije, Benetk in drugih italijanskih pokrajin, oblikovalo novo italijansko Istro-Venetsko nare\u010dje, ki so bili tudi tedaj manj\u0161ina v Istri, \u010deprav jih je bilo neizmerno ve\u010d, kot danes. <\/p>\n\n\n\n

Po kratkem obdobju francoske okupacije<\/a>, je v Kopru bilo veliko beguncev iz Trsta, kamor so pribe\u017eali pred Francozi, o \u010demer smo \u017ee pisali. Ko je za Francozi te kraje prevzela Avstrija, se je veliko Trije\u0161tinov (Tr\u017ea\u010danov) vrnilo v Trst, a kar nekaj je bilo takih, ki so ostali. Avstrija je vlagala v Trst, ki je bil v njeni oblasti tudi v \u010dasu bene\u010danske mo\u010di in v Pulo kot glavno voja\u0161ko pomorsko opori\u0161\u010de. Koper je bil v novi, bolj pristranski vlogi, tako se je, kot tudi ostala Istra za\u010del obra\u010dati proti Trstu. Trije\u0161tini so vedno bolj pogosto prihajali v Koper, a tudi v Piran, nekoliko manj v Izolo, ki je bila takrat \u0161e ribi\u0161ko mestece. \u0160e posebno Koper z okolico, je postal tr\u017ea\u0161ko dvori\u0161\u010de. V Valdoltri so Trije\u0161tini zgradili okrevali\u0161\u010de (dana\u0161nja bolni\u0161nica Valdoltra<\/a>), v Ankaranu pa sanatorij za tuberkulozo in bolni\u0161nico<\/a>. V Ankaranu so poleti na pomolu pri kopali\u0161\u010du vsakodnevno pristajali parniki iz Trsta<\/a>, polni kopalcev, a ob koncu tedna je bila prava invazija kopalcev iz Trsta. <\/p>\n\n\n

\n
\"Ankaran<\/a>
Ankaran leta 1930, ko je bil zelo priljubljeno kopali\u0161\u010de, saj so kopalce s parnikom vozili sem tudi iz Trsta.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V \u017dusterni, ki je bila pred vzponom Trsta kmetijsko obmo\u010dje, z vinogradi, olj\u010dniki, nasadi mandljev in drugimi kmetijskimi proizvodi, so Trije\u0161tni za\u010deli graditi po\u010ditni\u0161ke hi\u0161e in razko\u0161ne vile. Nekateri so odkupili cele kmetije, kot recimo tr\u017ea\u0161ka dru\u017eina lekarnarjev, ki je v \u017dusterni imela ve\u010d kolonov. Recimo Karlo Vivoda<\/a> je bil eden izmed njih in je po vojni dobil hi\u0161o in zemljo, ki jo je obdeloval z Agrarno reformo. \u017dusterna je postala po\u010ditni\u0161ki kraj<\/a> za premo\u017eno tr\u017ea\u0161ko gospodo, kar lahko razberemo tudi iz veliko \u010dlankov v tr\u017ea\u0161kem \u010dasopisu “Il Piccolo”, iz tistih \u010dasov. Na\u0161e \u0160avrinke<\/a> so vsakodnevno prodajale jajca, mleko, kruh in druge kmetijske pridelke v Trst. Bile so sna\u017eilke, hi\u0161ne pomo\u010dnice in perice trije\u0161tinske gospode. Kmetje v Trst prodajali zelenjavo, sadje, polne vozove vina in olj\u010dnega olja. Celo Brkinci so v Trst prodajali, seno, drva, \u010de\u0161pe, jabolka, \u017eivino in znano brkinsko slivovko, to slednjo na \u0161verc. Tedaj bi Trije\u0161tini lahko rekli “Kapodistrija \u017ee no\u0161tra), a so se \u010dasi kmalu spet radikalno spremenili. <\/p>\n\n\n\n

Pri\u0161la je 2. svetovna vojna in v teh krajih spet vse spremenila. Po kon\u010dani vojni, so z zmago zaveznikov, katerih del so bili tudi na\u0161i partizani, pri\u0161le radikalne spremembe in celotna Istra je ostala odrezana od Trsta, od katerega je bila gospodarsko odvisna. Trst za Italijo ni bil pomemben, kot je bil za Avstrijo, zato je iz metropolitskega mesta in glavnega Avstrijskega pristani\u0161\u010da, postal italijansko provincialno mesto. Vendar se je, tudi s pomo\u010djo ameri\u0161ke finan\u010dne podpore, v \u0161estdesetih letih v Italiji zgodil gospodarski \u010dude\u017e in standard Trije\u0161tinov se je ob\u010dutno izbolj\u0161al. Razlike med pla\u010dami delavcev v Trstu in pri nas so se zelo pove\u010dale. Mno\u017ei\u010dno so ob koncih tedna za\u010deli prihajati v Koper, Izolo, Piran in v celotno Istro. <\/p>\n\n\n

\n
\"Pomool<\/a>
Pomol pred ovinkom na Provah je imel dvoj\u010dka pred gostilno v \u017dusterni in bila sta zgrajena leta 1908. Slika iz leta 1921, ko \u0161e ni bilo pristani\u0161\u010da Moleto.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Vse gostilne in restavracije so bile polne tr\u017ea\u0161kih frizerk, delavk, delavcev, tudi \u0161kovacinov, ki so se prepotentno obna\u0161ali do doma\u010dinov. Jedli in pili so, oziroma \u017erli in lokali so vse, kar so gostilne ponujale. Po\u010dutili so se vzvi\u0161eno (ne vsi, ve\u010dina pa), ker so si s svojimi takratnimi dohodki, lahko privo\u0161\u010dili to, kar si slovenski in hrva\u0161ki delavci niso mogli. Prihajali so redno \u010dez mejo k nam polnit avtomobilske rezervoarje, z za njih poceni gorivom, v mesnicah so pokupili najbolj\u0161e meso, v mlekarnah maslo, pri kmetih salamo, panceto, pr\u0161ut in vino in na cigarete tudi niso pozabili saj smo imeli ob mejah “free shope”, oziroma trgovine brez davka. Tisti premo\u017enej\u0161i so v vseh avtokampih v Istri postavili svoje kamp prikolice z obveznim ograjenim vrti\u010dkom s pomidori in baziliko. Vsak konec tedna, ko so bili prosti so se od\u0161li hladit pred svoje kamp prikolice. V nedeljo popoldan, ko so se iz Istre vra\u010dali v Trst, so bile na cestah dolge kolone, po\u010dasi se premikajo\u010dih avtomobilov, od mejnega prehoda \u0160kofije, vse tja do Strunjana in \u0161e dlje. To obdobje je trajalo skoraj 15 let, a tega raja za delavce in frizerke iz Trsta je bilo konec, ko je v Italiji gospodarski \u010dude\u017e za\u010del pojenjati in je standard delavcev ob\u010dutno padel. V gostilnah ni bilo ve\u010d glasnih prepotentnih Trije\u0161tinov, prihajali so le \u0161e tisti, ki so imeli polne \u0161kr\u0161ele (\u017eepe), a ti so se \u017ee prej in tudi danes znali obna\u0161ati spo\u0161tljivo, vsaj ve\u010dina. \u010cas debelih krav se je za Trije\u0161tine kon\u010dal.<\/p>\n\n\n\n

Kmalu je pri\u0161lo \u0161e eno prelomno obdobje, ko je krepnila Jugoslavija in je nastala nova dr\u017eavica Slovenija. Na za\u010detku ni bilo lahko, a kmalu je \u0161lo na bolje. Na cestah so se poleti spet pojavile dolge kolone avtomobilov turistov s severa Evrope. Zadnji dve desetletji pa so kolone, ob koncu tedna, \u010dez celo leto in vedno bolj je \u010dutiti naval na\u0161ih Slovencev s kontinenta. Trije\u0161tine so zamenjali Ljubjan\u010darji, ki jih morje privla\u010di, tako zelo, da so Slovensko Istro spremenili v Obalo. Ne\u010d noviga u Kuopre, bi djal moj pokojni Pepi sez Gabrovce<\/a>.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n
\n
\"koper<\/a>
Kolone avtomobilov, ki se poleti valijo v hrva\u0161ko Istro. Tudi danes so kolone avtomobilov, kot neko\u010d. Danes so to turisti iz severne Evrope in notranjosti Evrope, v \u0161estdeseti in sedemdesetih letih pa ve\u010dinoma Trije\u0161tini.<\/figcaption><\/figure>\n\n\n\n
\"Strunjan\"<\/a>
Tudi danes so kolone avtomobilov, kot neko\u010d. Danes so to turisti iz severne Evrope in notranjosti Evrope, v \u0161estdeseti in sedemdesetih letih pa ve\u010dinoma Trije\u0161tini.<\/figcaption><\/figure>\n<\/figure>\n\n\n\n
\n\n\n\n

<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Koper je v zadnjih 250 letih do\u017eivel dve ve\u010dji krizi, ko je bil odrezan od svojega vira oblasti in trgovine. Verjetno je kdo med bralci, ki je ob\u010dutil, kako zgleda, ko ti izklopijo elektriko, \u010de ne pla\u010da\u0161 ra\u010dunov. Koper je vedno pla\u010deval svoje ra\u010dune in to z visokimi obrestmi vred. Po propadu Bene\u0161ke republike leta […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":6702,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[90,193],"tags":[2693,47,9,3110,194,3112,103,104,3108,3109,917,8,3114,3113,3111,199,133,3106,3107,2877,277,129],"class_list":["post-6701","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-foto","category-oblastindruzba","tag-agrarna-reforma","tag-ankaran","tag-capodistria","tag-cigarete","tag-francozi","tag-free-shop","tag-istra","tag-istria","tag-karlo-vivovda","tag-kolone-avtomobilov","tag-kopalisce","tag-koper","tag-ljubljancani","tag-ljubljancarji","tag-meso","tag-moleto","tag-prove","tag-triestini","tag-triestini-2","tag-trzacani","tag-valdoltra","tag-zusterna"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6701","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=6701"}],"version-history":[{"count":12,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6701\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":6728,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/6701\/revisions\/6728"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/6702"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=6701"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=6701"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=6701"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}