{"id":67,"date":"2023-11-24T22:03:03","date_gmt":"2023-11-24T22:03:03","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=67"},"modified":"2024-04-09T16:39:26","modified_gmt":"2024-04-09T16:39:26","slug":"tihotapci-vina","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=67","title":{"rendered":"Tihotapci vina"},"content":{"rendered":"\n

Tihotapci vina v prej\u0161njih stoletjih na Koprskem<\/strong><\/p>\n\n\n\n

Tihotapce, oziroma \u0161vercerje vina so neko\u010d preganjali, danes seveda v praksi ni ve\u010d tako strogo. Za tihotapce so namre\u010d veljali vsi, ki za vino, olivno olje in drugo prodano cenjeno blago niso pla\u010dali davka. Glede na kriterij, da je tihotapec vsak kdor ne pla\u010da davka od prodanega vina, ali olj\u010dnega olja, lahko mirne vesti zapi\u0161em, da v preteklosti ni bilo nikoli toliko tihotapcev, kot jih je danes.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/a>
Tovorjenje tovora in tihotapljenje je bilo pred stoletji s pomo\u010djo oslov.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Istrsko vino je v ohranjenih uradnih dokumentih prvi\u010d omenjeno leta 538, ko je gotski voja\u0161ki poveljnik Cassiodor (Istra je bila takrat pod njegovim poveljstvom) naro\u010dil nekemu Pavlu, da kupi vino v Istri, da vojska ne bo ostala brez vina. Naslednji\u010d je koprsko vino omenjeno leta 932, ko je Koper sklenil dogovor z Benetkami, za kar je bil vsako leto ob trgatvi dol\u017een poslati bene\u0161kemu do\u017eu 100 amfor vina. Benetke so prevzele oblast v Kopru leta 1279, a je mesto spadalo tudi pod cerkveno oblast oglejskega patriarha do leta 1751. Kopr\u010dani oglejskih patriarhov niso cenili, saj so jim kot dajatev po\u0161iljali skisano in pokvarjeno vino, zato so koprskim oblastnikom iz Benetk ukazali, da morajo vsako leto poslati 200 urn (1 urna je 64 litrov) najbolj\u0161ega vina. Namre\u010d koprski davek v vinu, so Bene\u010dani podarjali, enkrat Grade\u017eu, drugi\u010d na primer Oglejskemu Patriarhu.<\/p>\n\n\n\n

Kakorkoli \u017ee takrat vino ni bilo samo za pitje, temve\u010d je bilo tudi pla\u010dilno sredstvo. Kranjci, ki so prihajali po vino v koprske vasi, so s seboj morali pripeljati svoje sode, v katere so doma\u010dini preto\u010dili kupljeno vino. Najve\u010dkrat so Kranjci kupovali vino, namesto z denarjem, s kolci in frkadami za vinograde, ki jih je v okolici Kopra primanjkovalo.<\/p>\n\n\n\n

Ko zasledimo v medijih \u010dlanke o tihotapstvu v na\u0161ih krajih neko\u010d, v glavnem pi\u0161ejo o tihotapcih soli. Verjetno zaradi kranjskih zgodb, kot je tista o Martinu Krpanu, \u010deprav je on, vsaj v literarni zgodbi, tovoril soliter in ne sol. Od vina so tihotapci zaslu\u017eili veliko ve\u010d, kot od soli, zato je bilo tihotapstvo vina zelo raz\u0161irjeno. Kot sem \u017ee zapisal, so veljali za tihotapce vsi, ki od prodanega blaga niso pla\u010dali davka. Bene\u010dani so imeli velike prihodke od davka za trgovanje z vinom, zato so \u017ee leta 1282 predpisali na\u010din kako se lahko iz Kopra izva\u017ea vino v Benetke. Temu “zakonu” so priredili vse statute istrskih mest. Koprski podesta je prejel zapoved iz Benetk, da se iz Kopra lahko izva\u017ea vino samo v Benetke in Grade\u017e, razen \u010de on druga\u010de ne odlo\u010di. Zanimivo, da se v uradnih dokumentih najve\u010dkrat omenja rebula, \u010deprav je kasneje Valvazor zapisal, da je v Istri najve\u010d rde\u010dega vina. Leta 1343 je bilo Kopru, Izoli in Piranu ukazano, da morajo imeti \u010dloveka, ki nadzoruje in zape\u010dati vse vinske po\u0161iljke in po\u0161iljke olj\u010dnega olja. V tistem \u010dasu istrsko olj\u010dno olje, sicer ni bilo cenjeno, kot v \u010dasih Rimljanov, ko je veljalo, skupaj s \u0161panskim, za najbolj\u0161e v imperiju. V \u010dasu bene\u0161ke oblasti so olj\u010dno olje prodajali v Benetke za uli\u010dno razsvetljavo.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/a>
Prevoz vina v lesenih sodih po morju leta 1350. Original hranijo v muzeju Correr v Benetkah.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V Kopru, je na primer, med leti 1357 – 1375 funkcijo nadzornika trgovanja z vinom po morju imel Nicolo Gradenigo in deloval je pri obzidnih vratih Svetega Martina v koprskem trgovskem pristani\u0161\u010du. Namre\u010d samo v pristani\u0161\u010du pred vrati Svetega Martina, je bilo dovoljeno izva\u017eati vino, olj\u010dno olje in drugo blago namenjeno prodaji s prevozom po morju. Prej omenjeni nadzornik Nicolo je vsak sod vina in olj\u010dnega olja zape\u010datil preden so ga nalo\u017eili na ladje. To ni bilo dovolj saj so ladjarji, za vsako po\u0161iljko vina morali pridobiti potrdilo pri koprskem notarju, ki ga je dolo\u010dil podesta. Ko so se ladje vrnile v mesto, so morale pokazati protipotrdilo (contralittera) o prodanem vinu. Vse podatke o trgovanju je enkrat letno moral koprski podesta poslati poro\u010dilo uradu za vinske davke v Benetkah. Predpisane so bile visoke kazni za kr\u0161itelje in \u010de se podatki o zape\u010datenih sodih niso ujemali s sodi na ladji, so ladjo in vse blago na njej zaplenili. Nadzor tihotapcev na morju je bil delno u\u010dinkovit, \u010deprav so od leta 1358 naprej za preganjanje tihotapcev dodelili 2 bojni ladji. Na ladjah je bilo 80 vesla\u010dev, 17 vojakov pe\u0161\u010dev, 10 strelcev in 4 usposobljeni krmarji. Ker to ni bilo dovolj, je leta 1381 veliki bene\u0161ki svet imenoval posebnega kapitana za prepre\u010devanje tihotapstva v Istri in mu dodelili eno galejo in enega brigantina.<\/p>\n\n\n

\n
\"\"<\/a>
Z rede\u010dim krogom so ozna\u010dena vrata Svetega Martina, na zemljevidu iz leta 1619, katerega avtor je Giacomo Fino.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Glavni odjemalci istrskega pretihotapljenega vina so bili v Furlaniji, a po uveljavitvi Trsta v 17. in 18. stoletju v tem mestu tudi v Trstu. Takrat sta bili na Debelem rti\u010du dve bojni ladji za prepre\u010devanje tihotapljenja v Trst. Posadka teh dveh ladij je bila ve\u010dinoma iz Albanije. posadka teh dveh ladij ni bila tako obzirna, kod druge pred njo, ki so kr\u0161iteljem ladjo zasegle in blago prodali na dra\u017ebi. Albanska posadka bojnih ladij je kr\u0161iteljem blago zmetala v morje in ladjo potopila. Kot poro\u010dajo kronisti, vsi ti ukrepi niso zalegli in je tihotapcev bilo ve ve\u010d do konca Bene\u0161ke republike 1797.<\/p>\n\n\n\n

Tihotapstvo je bilo zelo raz\u0161irjeno zaradi donosnosti, ker so bili davki na vino zelo visoki. Za vsako amforo fina izvo\u017eeno v Benetke v 14. stoletju so Istrani morali pla\u010dati 2 dukata (1 dukat je 63 soldov, 2 liri). Vino prodano v va\u0161kih in koprskih gostilnah je bilo tudi obdav\u010deno (dac na hosterije). Ta davek se je spreminjal in je bil v 16., 17. in 18 stoletju od 25% do 33%.<\/p>\n\n\n\n

Vzporedno s tihotapci na morju, je ta donosna dejavnost cvetela tudi na kopnem. Tu je bil nadzor veliko te\u017eji, ker bi za kaj takega potrebovali veliko ljudi, namre\u010d doma\u010dini so na meji med Bene\u0161ko republiko in Avstrijo, poznali vsako stezo in \u010de je v gozdovih ni bilo, so jo naredili. Po teh skritih stezah so tihotapili vino, olje in sol na Kranjsko in v Trst, ve\u010d stoletij in to \u017eelo uspe\u0161no.<\/p>\n\n\n\n

glavni Vir: Darko Darovec “De\u017eela refo\u0161ka”<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Tihotapci vina v prej\u0161njih stoletjih na Koprskem Tihotapce, oziroma \u0161vercerje vina so neko\u010d preganjali, danes seveda v praksi ni ve\u010d tako strogo. Za tihotapce so namre\u010d veljali vsi, ki za vino, olivno olje in drugo prodano cenjeno blago niso pla\u010dali davka. Glede na kriterij, da je tihotapec vsak kdor ne pla\u010da davka od prodanega vina, […]<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":2712,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"_monsterinsights_sitenote_active":false,"_monsterinsights_sitenote_note":"","_monsterinsights_sitenote_category":0,"footnotes":""},"categories":[246,5],"tags":[],"class_list":["post-67","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-gospodarstvo","category-zanimivosti"],"aioseo_notices":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/67","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=67"}],"version-history":[{"count":3,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/67\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":2713,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/67\/revisions\/2713"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/media\/2712"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=67"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=67"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/kuopranbot.si\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=67"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}