{"id":6604,"date":"2025-03-18T07:57:00","date_gmt":"2025-03-18T07:57:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=6604"},"modified":"2025-02-08T19:33:15","modified_gmt":"2025-02-08T19:33:15","slug":"anbot-smo-lovili-guate-u-buzah","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=6604","title":{"rendered":"Anbot smo lovili guate u bu\u017eah"},"content":{"rendered":"
\n
\"guati\"<\/a>
Guat – Rjavi glava\u010d, Gobius paganellus Linnaeus<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

\u0160e pred nekaj desetletji smo otroci med Semedelo, \u017dusterno, Prove do Reksa, lovili gvate u bu\u017eah (luknjah), oziroma guate (glava\u010di Gobiidae<\/em>). Tega ne bi mogli po\u010deti, \u010de ne bi leta 1902, prve dni marca meseca, udarila tramontana, z mo\u010dnim vetrom in visokimi valovi. 9. februarja so v uradni publikaciji dr\u017eavnih \u017eeleznic “Ambtsblatt”, v Trstu, objavili okro\u017enico o prvem preizkusu ozkotirne \u017eeleznice, od Trsta do Buj. V isti okro\u017enici so ozkotirno \u017eeleznico prvi\u010d uradno imenovali “Parenzaner”, po slovensko Pore\u010danka, italijansko Parenzana. Namre\u010d kmalu naj bi bila otvoritev prvega dela do Buj, a jim je tramontana prve dni marca, prekri\u017eala na\u010drte. Huda tramontana je med Semedelo in Izolo odnesla dele kamnitega podpornega zidu nasipa, v dol\u017eini nekaj ve\u010d kot kilometer in pol. Morje pa\u010d ni avstrijsko jezero in brez valobrana ne gre, kar so graditelji hitro ugotovili. Zelo hitro so popravili kamniti podpoprni zid nasipa, po katerem je bila speljana proga Pore\u010danke, v dol\u017eini kilometra in pol. <\/p>\n\n\n

\n
\"\u017dusterna\"<\/a>
\u017dusterna leta 1912 s cesto proti Izoli in \u0161e delujo\u010do ozkotirno \u017eeleznico Pore\u010danko. V morju desno pod nasipom \u017ee skale kot valobran.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Da bi podporni zid nasipa zavarovali pred ru\u0161ilno mo\u010djo morja, da se kaj podobnega, ob naslednji tramontani ne bi ve\u010d zgodilo, so pripeljali velike skale, ki so jih zlo\u017eili pod nasip v morju. Od Semedele do Izole so skale zlo\u017eili, da so tiste, ki so imele kak\u0161no ravno povr\u0161ino bile na vrhu. V primerjavi z dana\u0161njimi graditelji, ki imajo vso sodobno gradbeno opremo, so popravili zid nasipa v dol\u017eini kilometer in pol, ter navozili in zlo\u017eili skale za valobran od Izole do Semedele, nepredstavljivo hitro. Dana\u0161nji gradbinci skal ne zlo\u017eijo in popravnajo, kot neko\u010d, kar je videti pred Moletom in takoj za njim v smeri proti Izoli. Ko so popravljali obalo skal niso ve\u010d skrbno zlo\u017eili nazaj, temve\u010d so jih nametali vse popvprek, kot, da bi se igrali otroci, pa \u010deprav imajo vso najsodobnej\u0161o gradbeno mehanizacijo. Tramontana je uni\u010dila zid nasipa prve dni marca leta 1902, a testno vo\u017enjo ozkotirnega vlaka so izvedli \u017ee 22. marca 1902. Testna lokomotiva z vlakom je dosegla najve\u010djo hitrost 35km\/h. Po opravljenih testnih vo\u017enjah so za Pore\u010danko dolo\u010dili najve\u010djo dovoljeno hitrost 25 kilometrov na uro. Mudilo se je in odobrili so predvideno uradno otvoritev prvega dela Pore\u010danke, od Trsta do Buj, 1. aprila 1902.<\/p>\n\n\n

\n
\"skale\"<\/a>
Skale v morju in skale kot valobran nasipa ozkotirne \u017eeleznice v \u017dusterni leta 1925<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Kasneje so se na teh ravnih povr\u0161inah skal valobrana son\u010dile pupce, ki so zme\u0161ale glavo \u017daretu basistu, kot pojejo Zmelkoow-i. Med skalami, ki so slu\u017eile kot valobran za nasip \u017eeleznice, so bile luknje in pod skalami so se naselili guati. Ob oseki guatov ni bilo, a takrat se itak ni lovilo rib, kot so nas podu\u010dili stari ma\u010dki ribolova. Guatov, ki jih je kar nekaj vrst, je bilo med \u017dusterno in Reksom veliko, saj se spominjam ribi\u010dev, ki so jih lovili z vr\u0161ami, na podro\u010dju od Moleta v smeri proti Izoli. Vr\u0161e so bile majhne kvadratne lesene kletke (velikosti pribli\u017eno 20 x 20 cm), ki so bile privezane na vrvi, v razmahu kak\u0161en meter in pol ena do druge. Na navezi jih je bilo med 30 do 50. Ri\u010d jih je spustil v morje pod ve\u010der in jih pri\u0161el dvignit zjutraj, da je ujete guate \u0161e pravo\u010dasno dostavil takratni koprski ribarnici. Danes guati, pri nas, niso ve\u010d cenjena riba in jih z vr\u0161ami ne lovijo ve\u010d. Mi otroci smo jih v petdesetih in \u0161estdesetih letih lovili po bu\u017eah med skalami valobrana nekdanje Pore\u010danke. Poleti smo vsak dan prinesli domov 10 do 20 guatov, ki jih je mati pripravila za marendo. Ve\u010dinoma jih je ocvrla v olju, a \u010de se je zgodil bolj obilen ulov jih je naredila na \u0161ugo, oziroma brodet s polento, da smo si prste lizali. <\/p>\n\n\n

\n
\"Molet0\"<\/a>
Desno tik ob morju skal niso zlo\u017eili, kot neko\u010d, temve\u010d so jih ob zadnjih vzdr\u017eevalnih delih zmetali nazaj povr\u0161no, kot, da bi se igrali otroci.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Na\u0161a oprema za ribolov je bila preprosta, ne kot danes, ko med sprehodom ob morju videvam ribolovce z nekaj dragimi palicami, s \u0161e dra\u017ejim mlin\u010dkom, vabami, voligo in ve\u010djo plasti\u010dno \u0161katlo z ribi\u0161ko opremo; trnki, svinci in kaj jaz vem \u0161e s \u010dem. Nam je bilo dovolj 3 metre laksa in en trnek na njem navezan. Svinec za obte\u017eitev smo naredili iz kak\u0161ne odvr\u017eene svin\u010dene cevi. Laks smo imeli navezan na \u0161uru, oziroma na plo\u0161\u010datem pravokotnem kosu iz plute, da se ne potopi, \u010de bi nam slu\u010dajno padel v morje. Za vabo smo nabrali ene dve pesti morskih pol\u017eev, ki jih je bilo vedno veliko na skalah. Poiskali smo en ne premajhen in ne prvelik kamen s katerim smo razbili hi\u0161ico morskega pol\u017ea in mesnati del nataknili na trnek. Tako pripravljen trnek smo spustili v kak\u0161no bu\u017eo, oziroma luknjo med skalami. Z malo sre\u010de je kmalu za\u010delo cukati. S hitrim potegom laksa se je guat ujel in potegnili smo ga iz bu\u017ee. Ujelo se je vedno tudi nekaj petelin\u010dkov (galletti), po slovensko babic, ki so bili sluzasti in jih je bilo te\u017eje sneti s trnka, ker so drseli iz rok. Petelin\u010dkov nih\u010de ni jedel, a nismo jih zavrgli, ker se jih je doma ma\u010dka vedno razveselila. <\/p>\n\n\n\n

Danes nih\u010de ne lovi ve\u010d guatov po bu\u017eah, saj imajo \u017ee mladi\u010di drago opremo za ribolov, s katero lovijo ve\u010dje ribe in kalamare, \u010de jim je le sre\u010da naklonjena.<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n