{"id":6390,"date":"2025-02-28T08:19:00","date_gmt":"2025-02-28T08:19:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=6390"},"modified":"2025-01-27T14:45:28","modified_gmt":"2025-01-27T14:45:28","slug":"tombola","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=6390","title":{"rendered":"Tombola"},"content":{"rendered":"
\n
\"tombola\"<\/a>
Mno\u017eica na sedanjem Titovem trgu igra tombolo na sliki iz leta 1898<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Tombolo sva z Borisom \u017ee nekajkrat omenila, poglejmo malo bolj podrobno o igri, ki je desetletja privabljala na tiso\u010de Kopr\u010danov in fore\u0161tov v mesto. Igra na sre\u010do imenovana tombola je imela v Kopru dolgo tradicijo, saj so jo prirejali na sedanjem Titovem trgu \u017ee v drugem delu 19. stoletja, kot lahko vidimo na prvi sliki iz leta 1898, kjer se je na glavnem mestnem trgu zbrala mno\u017eica ljudi. Tudi v za\u010detku prej\u0161njega stoletja so tombolo prirejali na sedanjem Titovem trgu, kar lahko vidimo na drugi sliki oziroma razglednici iz leta 1905. Nad kamnitim balkonom Pretorske Pala\u010de je viden ve\u010dji pravokotni prikazovalnik \u0161tevilk tombole, da so jih lahko videli od dale\u010d. S prirejanjem tombole so v Kopru in v okolici nadaljevali tudi v obdobju med obema svetovnima vojnama. Celo v \u017dusterni so v tridesetih letih priredili sre\u010delov in tombolo. Namre\u010d skupnost fa\u0161istov iz \u017dusterne je tombolo in sre\u010delov priredila v dvorani takratne gostilne, za zbiranje finan\u010dnih sredstev za italijansko zdru\u017eenje “Lega Nazionale”. V \u017dusterni je imel svojo vilo soustanovitelj in prvi predsednik italijanskega nacionalisti\u010dnega zdru\u017eenja Lega Nazionale Giorgio Piccoli. Podobno “dobrodelno” prireditev so organizirali tudi v Izoli, kak\u0161no leto kasneje.<\/p>\n\n\n

\n
\"Tombola\"<\/a>
Tombola med veleblagovnico So\u010da in Tr\u017enico na cesti in nparkir\u0161\u010du, kjer se je zbralo tudi 4000 ljudi. Fotografija iz arhiva Olgice Milost.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Priljubljenost tombole se je obdr\u017eala tudi po koncu 2. Svetovne vojne. Tombolo so prirejali na sedanjem Titovem trgu vse do leta 1960, a je za tako veliko \u0161tevilo udele\u017eencev trg postal premajhen, zato so jo preselili za tr\u017enico, stadion, a prirejali so jo tudi na dana\u0161njem Ukmarjevem, trgu pri morju. V \u0161estdesetih in sedemdesetih letih se je poleti, ko so tombolo organizirali, zbralo od 2000, a tudi preko 4000 ljudi. Zaradi velikega \u0161tevila prodanih “kartel” (listkov s \u0161tevilkami) in sponzorjev, je bilo veliko dobitkov, med katerimi so bili tudi tak\u0161ni z veliko vrednostjo, kot so motorna kolesa in avtomobili. Okoli prizori\u0161\u010da tombole je bilo veliko stojnic s pija\u010dami in lokalnimi jedmi, a tudi novimi jedmi, ki so jih prinesli s seboj priseljenci iz vzhodnega dela Balkana, kot so \u010devap\u010di\u010di in ra\u017enji\u010di. Po kon\u010dani tomboli, so se nekateri sre\u010dne\u017ei veselili lepih dobitkov in skupaj z ostalo mno\u017eico razpr\u0161ili o0koli stojnic, kjer se je jedlo, pilo in pelo. Tudi glasba v \u017eivo ni manjkala.<\/p>\n\n\n

\n
\"Tombola\"<\/a>
Mno\u017eica ljudi, ki sodelujejo na Tomboli v Kopru leta 1962<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Nekateri sre\u010dne\u017ei se \u0161e spominjajo dobitkov na tomboli. Marijana Krmac je zapisala, da so leta 1971 v Kopru na tomboli zadeli avto 125 PZ. Bernard Mo\u017eina se spominja, da je Mojca \u010cotar dobila avto Jugo na tomboli. Selma Wohinz se spominja, da je njena soseda dobila kolo Poni na tomboli. Dejan Nasti\u010d se spominja, da je njegov nono dobil Fi\u010dkota na tomboli. Velika ve\u010dina sicer ni dobila ni\u010desar, a bili so nekateri sre\u010dne\u017ei, ki jim je, kot sami pravijo dobitek na tomboli spremenil \u017eivljenje. \u0110enio Zadkovi\u010d je na tomboli leta 1982, kjer sta bila 2 dobitka na tomboli, fi\u010dko in Lada 124, prejel glavni dobitek, torej avtomobil Lado (Fiat) 124. Mladi \u0110enio je imel takrat 18 let in prodal avtomobil za 27 milijonov takratnih dinarjev, kar je bil lep kup\u010dek denarja. Da nima sre\u010de samo pri igrah na sre\u010do se je pokazalo nekaj desetletij kasneje, ko je \u0110enio po spletu sre\u010dnih okoli\u0161\u010din postal \u017eupan Pirana. Zdr\u017eal je cel mandat, kar ni kar tako, saj ni bila nobena skrivnost, da drugega mandata ne bo, ker sre\u010da niti pri njemu ne traja ve\u010dno.<\/p>\n\n\n\n

Zanimanje za tombolo s tako velikim \u0161tevilom udele\u017eencev je po\u010dasi ugasnilo, \u010deprav tombola ni pozabljena. Sam jo moram vsako leto decembra ob koncu leta, ko se doma zbere cela dru\u017eina in \u0161e kdo, igrati. Igramo vsi, izogniti se ne more\u0161, od pranone, none, nonota, pa tja do mikenih vnukov. Vsak lahko kupi toliko kartel, kolikor \u017eeli, z zbranim denarjem sicer ne naredimo ve\u010d dveh kup\u010dkov za cvrk (2 \u0161tevilki v vrsti). Temve\u010d le nekaj kup\u010dkov za tris, terno (tri v vrsti) in \u010dinkvino (5 \u0161tevilk v vrsti). Najve\u010dji kup\u010dek evr\u010dkov pa je tombola, oziroma glavni dobitek. Po tomboli pa manjada in polni kozarci, kot neko\u010d, za sre\u010den zaklju\u010dek leta.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n