{"id":6164,"date":"2025-02-14T07:07:00","date_gmt":"2025-02-14T07:07:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=6164"},"modified":"2025-01-13T09:19:19","modified_gmt":"2025-01-13T09:19:19","slug":"legendarni-patruljni-coln-m-44","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=6164","title":{"rendered":"Legendarni patruljni \u010doln M 44"},"content":{"rendered":"
\n
\"M<\/a>
Patruljni \u010doln Pomorske milice M 44. Za krmilom Fabio Steffe, ob njem Sre\u010dko, na premcu Rihard v 80-tih letih prej\u0161njega stoletja.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Zgodba plovila pomorske policije M 44, je zanimiva a tudi dolga, saj je bil, proti koncu svoje plovbe, najstarej\u0161i \u0161e aktivni patruljni \u010doln v Evropi. Leta 1972 je pomorska milica prejela lesen patruljni \u010doln, ki je bil zgrajen v italijanski ladjedelnici pri mestu Viareggio. Finance je zagotovil takratni Zvezni sekretarijat za narodno obrambo. Protiletalski mitraljez browning kalibra 12.7, ki je bil postavljen na prednji del \u010dolna, je bil predan na reverz iz kasarne v Ptuju. Reverz je podpisal major Pirjevec. Bil je namenjen za varovanje morske meje med Italijo in Jugoslavijo. Ljudska milica je imela voja\u0161ka pooblastila pri varovanju meje na morju. Patruljni \u010doln M 44 je imel dva motorja Detroit Diesel mo\u010di dvakrat po 760 konjev. Maksimalna hitrost je bila 30 NM (navti\u010dnih milj). Ko sem delal v izolski ladjedelnici, so nekega dne privlekli patrujni \u010doln M 44, na popravilo. V gosti megli je nasedel pri Debelem rti\u010du, leseno dno je bilo uni\u010deno in motorni prostor je zalilo morje. Lesen trup je bil prenovnjen, in\u0161talacija in oba motorja urejena, tako, da je \u0161e naprej opravljal slu\u017ebo na morju. Po osamosvojitvi Slovenije, je 25. oktobra 1991 nadzoroval odhod zadnjih vojakov JLA (Jugoslovanska Ljudska Armada), ki so odpluli iz koprskega pristani\u0161\u010da na ladji Venus. Patrujni \u010doln M 44, oziroma P 44, ker so Ljudsko milico preimenovali v policijo, se je prva \u010drka iz “M” spremenila v “P”, je plul za pomorsko policijo do leta 1996, ko so ga prodali. V tistih \u010dasih, smo patruljni \u010doln M 44 (P 44), poznali skoraj vsi ob obalah Slovenske Istre, saj smo ga sli\u0161ali preden smo ga zagledali, ko je priplul mimo rta. Njegova motorja sta bila zelo glasna, a tudi to je le \u0161e spomin.<\/p>\n\n\n

\n
\"M<\/a>
Patruljni \u010doln Pomorske milice in zajeta italijannska ribi\u0161ka ladja Airone v koprskem pristani\u0161\u010du novembra 1986<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ker kar nekaj ljudi \u0161iri zavajajo\u010de podatke, o tem \u010dolnu, z namenom vzbujanj pozornosti, ki so le posledica propagande italijanskim medijev, sem naredil raziskavo, kar objavljam v nadaljevanju. Te fake zgodbe, kot odmev italijanske propagande, med drugim, tudi neupravi\u010deno \u017ealijo na\u0161e pomorske policiste, ki so delovali v zelo te\u017ekih in stresnih pogojih. Za\u010detki na\u0161e pomorske policije niso bili lahki, saj so slu\u017ebo morali graditi iz ni\u010dle. \u017de leta 1947, v tedanji coni B Svobodnega tr\u017ea\u0161kega ozemlja, smo imeli pomorsko policijo, poimenovano “za\u0161\u010ditniki”, ki so se kmalu preimenovali v pomorsko ljudsko milico. V tistih \u010dasih je bilo veliko italijanskih tihotapcev s hitrimi gliserji, ki jim na\u0161i pomorski mili\u010dniki s svojimi skromnimi plovili niso bili kos. Nekaj so jih sicer uplenili, kot gliser, na spodaj prilo\u017eeni sliki M23 in mu dali ime “Milica”, a se je kmalu izkazalo, da ni najbolj uporaben.<\/p>\n\n\n

\n
\"Ribi\u0161ka<\/a>
Ribi\u0161ka ladja Aurora novembra 1986, ko se je vrnila v Grade\u017e iz Kopra.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Italijanski ribi\u010di so si na\u0161e morje lastili, kot svoje lovi\u0161\u010de. V \u010dlankih iz lokalnih italijanskih \u010dasopisov iz tistega \u010dasa, lahko preberemo, da so si slovenski del morja lastili ribi\u010di iz Grade\u017ea, ki so samo v ribi\u0161ki zadrugi Grade\u017e, imeli 70 plovil. Zapisali so tudi, da so si takratno jugoslovansko morje, od Savudrije do Pule lastili ribi\u010di iz Benetk in Chiogge in si niso hodili v zelje. Torej so si prakti\u010dno razdelili morje, ki ni bilo italijansko. Vsakodnevno so predrzno ropali na\u0161e morje, izzivali pomorsko policijo, ki je morje branila, tudi tako, da so se namerno zaleteli v patruljni \u010doln. Na 2. sliki je italijanska ribi\u0161ka ladja Airone ob koprskem pomolu, kamor so jo privedli pomorski policaji 6. novembra 1986. Ni se odzvala na pozive pomorskih policajev, naj se zaustavi, celo ve\u010d, med poskusom pobega se je namerno zaletela v patruljni \u010doln slovenske pomorske milice. leto dni kasneje je bil objavljen \u010dlanek v \u010dasopisu “Il Piccolo”, da je sodi\u0161\u010de v Kopru 25 letnega ribi\u010da Nicola Lugnan-na obsodili na 1 leto zapora pogojno. Dokazana mu je bila krivda krivolova v Jugoslovanskem teritorjalnem morju in trkom v patruljni \u010doln. V \u010dlanku pi\u0161e da se je italijanski ribi\u010d, med poskusom pobega, nehote, oziroma ponesre\u010di zaletel v Patruljni \u010doln, kar ne dr\u017ei. Zaradi tako blagih kazni koprskega sodi\u0161\u010da, so se podobni incidenti nadaljevali skoraj vsak dan. A \u017ee nekaj let pred tem, samo leta 1963, ujeli med krivolovom in pripeljali v koprsko pristani\u0161\u010de 17 italijanskih ribi\u0161kih ladij, a veliko jih je zbe\u017ealo reden so jih ujeli. Italijanske ribi\u010de so najve\u010d lovili cenjene \u0161koljke Jakobove pokrova\u010de, ki jih je bilo v tistem \u010dasu \u0161e veliko, a tudi ribe. <\/p>\n\n\n\n

Manj, kot mersec dni po incidentu z ribi\u0161ko ladjo Airone, se je zgodil huj\u0161i incident, med katerim je italijanski ribi\u010d ni pre\u017eivel. Ker so bie kazni za krivolov blage, so italijanski ribi\u010di postali vedno bolj predrzni. Ribi\u0161ka barka Aurora, na kateri so bili \u0161tirje italijanski ribi\u010di; Bruno Zerbin, Moreno Lugnan, Mario Clama in Goffredo Amico, je nezakonito lovila v takratnih jugoslovanskih eritorialnem morju, blizu rta Savudrija. Patruljni \u010doln M 44 jih je prestregel in pomorski mili\u010dniki so zahtevali takoj\u0161no zaustavitev barke. Ribi\u010di se niso odzvali in Aurora je posku\u0161ala zbe\u017eati na italijansko stran. Zato je pomorski mili\u010dnik iz avtomatskega oro\u017eja v roki izstrelil rafal v morje pred Auroro, kot opozorilo. Pri\u010de, oziroma ribi\u010di z Aurore, so kasneje povedali, da je Bruno Zerbin (solastnik barke), ukazal mornarjem, naj ne upo\u0161tevajo ukaza pomorske policije in naj nadaljujejo plovbo proti italijanskim vodam. Medtem, ko so trije ribi\u010di stali na palubi, se je Bruno skril pod palubo. Pomorski mili\u010dniki so, od dale\u010d videli 3 ribi\u010de na palubi barke, zato je kot zadnje opozorilo mili\u010dnik Rihard z protiletalski mitraljezom izstrelil rafal v trup ribi\u0161ke barke, pod ribi\u010di in nad vodno gladino, da ne bi zadel ribi\u010dev in da se barka ne bi potopila. Na nesre\u010do je bil prav tam pod palubo Bruno Zerbin, \u010desar mili\u010dniki niso vedeli. <\/p>\n\n\n

\n
\"LM<\/a>
Patruljni \u010doln Pomorske ljudske milice LM 22, so izdelali v piranski ladjedelnici.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ob udaru izstrelkom v leseni trup Aurore, se je odtrgalo ve\u010d kosov lesenih desk, ki so zadele Brunota v obraz. Tudi italijanski konzul, ki si je ogledal truplo mrtvega ribi\u010da v koprski mrtva\u0161nici, je potrdil, da je ribi\u010d imel krvav le obraz. Milan Marin\u0161ek, ki so ga oblasti poslale na ogled ribi\u0161ke barke Aurora, takoj po incidentu, ko so jo privezali za pomol v koprskem pristani\u0161\u010du, je povedal po ogledu: “Rafal ni zadel italijanskega ribi\u010da direktno ampak so ga ko\u0161\u010dki lesa in kovine ohi\u0161ja ladje, ki so se odbili zaradi strelov. Zgodila se je nesre\u010da, vendar so si italijanski mediji pisali, da so na\u0161i mili\u010dniki streljali v vi\u0161ini ljudi (spari a atezza d’uomo), kar je la\u017e. \u017de dan kasneje, ko je italijanski konzul v Kopru pri ogledu trupla potrdil lle okrvavljen obraz, so italijanski mediji pisali, da je Brunota zadelo ve\u010d krogel rafala v prsi in ena v glavo, \u010desar tedaj \u0161e ni bilo znano, saj je bilo truplo \u0161e nepregledano v mrtva\u0161nici. Torej \u0161e ena la\u017e v namene propagande, kar smo pri Italijanih, ki \u017ertve spretno spremenijo v zlo\u010dince, \u017ee vajeni. Politi\u010dno ozra\u010dje je bilo napeto, zato se prekr\u0161ek italijanskih ribi\u010dev ni obravnaval, kot objektivno, kot prekr\u0161ek pri katerem je nesre\u010dno podlegel italijanski ribi\u010d. Koprski sodnik Velkavrh je izpustil na prostost tri italijanske ribi\u010de, ki so se z ribi\u0161ko ladjo Aurora vrnili v Grade\u017e. Na\u0161ega mili\u010dnika so po pritisku zavajajo\u010de medijske kampanije, italijanske soden oblasti obsodile na 20 let zapora, v njegovi odsotnosti, \u010deprav se incident ni zgodil v Italiji in ni bil v njihovi pristojnosti. Milan Marin\u0161ek, je povedal, da v Italiji tiralica za Richardom \u0161e velja, kar je \u017ealostno, ker je bil obsojen na podlagi pritiska italijanskih medijev in ne na podlagi dokazov. Na\u0161e oblasti, bi z lahkoto ovrgle obto\u017ebe o namernem uboju italijanskega ribi\u010da na podlagi dokazov, ki so jih imele, a niso poslale na tr\u017ea\u0161ko sodi\u0161\u010de zagovornika. Kakorkoli \u017ee, po incidentu se je ribi\u0161ka vojna, med Italijo in Jugoslavijo, umirila in je danes skoraj pozabljena. Ribi\u0161ke vojna bi bila danes nesmisel, saj so po nekaj desetletjih ropanja morskega dna \u0161koljke Jakobove pokrova\u010de, skoraj izginile z morskega dna.<\/p>\n\n\n\n

Viri: Ljubljanski Dnevnik<\/a>, tr\u017ea\u0161ki Il Piccolo<\/a>, La Repubblica<\/a>, Zbiralec gradiva o Pomorski policiji \u0160tefan \u017dugec in drugi viri.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n