{"id":6078,"date":"2025-02-06T08:18:00","date_gmt":"2025-02-06T08:18:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=6078"},"modified":"2024-12-25T14:42:06","modified_gmt":"2024-12-25T14:42:06","slug":"porecanka-parenzana-ali-istrijanka","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=6078","title":{"rendered":"Pore\u010danka, Parenzana, ali Istrijanka?"},"content":{"rendered":"\n

Katero je pravo ime ozkotirne \u017eeleznice Trst-Pore\u010d in kdaj se je prvi\u010d uporabilo? <\/strong><\/p>\n\n\n

\n
\"pore\u010danka\"<\/a>
Napis na razglednici iz za\u010detka 19. stoletja je sme\u0161en, ker za zelo po\u010dasen vlak pi\u0161e: “Pozdravi z veliko hitrostjo iz Pore\u010da.”<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Istrijanka zagotovo ni, saj smo o Istrski \u017eeleznici (Istrianer Bahn)<\/a>, ki so jo zgradili Avstrijci od Diva\u010de do Pule leta 1867 \u017ee pisali. Zato je imela avstrijsko ime “Istrianer Bahn”, ki smo ga Slovenci in Italijani prevedli v svoj jezik. Torej “Istrska \u017eeleznica”, “Istarske pruge” in “Ferrovia Istriana”. Med tem, ko so jo na\u010drtovali, so istrska mesta ob morju; Trst, Koper, Izola, Piran in druga lobirala na Dunaju, da bi \u0161la \u017eeleznica skozi, ali ob mestih ob morju. Ko so za\u010deli Istrsko \u017eeleznico graditi, so bili me\u0161\u010dani mest ob morju razo\u010darani. Vendar so med gradnjo in po otvoritvi leta 1867 nastale najstarej\u0161e fotografije<\/a> krajev v Istri in na Krasu, o \u010demer smo tudi \u017ee pisali. <\/p>\n\n\n\n

Razo\u010darani me\u0161\u010dani Trsta, Kopra, Izole in Pirana, so izpostavili, da avstrijska oblast, ni upo\u0161tevala ekonomskih interesov, temve\u010d samo voja\u0161ke, kar seveda ni dr\u017ealo. Vsi objektivni izra\u010duni so pokazali, da nobena \u017eeleznica ne bo mogla konkurirati pomorskim prevozom, med obalnimi mesti, ki so se uveljavili zadnjih nekaj sto let, ne s koli\u010dino, niti s ceno. Kar je kasneje tudi bil eden izmed razlogov za neuspeh ozkotirne \u017eeleznice Trst-Pore\u010d. Istrski poslanci v istrski dieti in na Dunaju so pritiskali za izgradnjo lokalne \u017eeleznice Trst-Pore\u010d in jim je uspelo, seveda s tem, da je Istra morala delno sofinancirati izgradnjo. <\/p>\n\n\n

\n
\"Pore\u010danka\"<\/a>
Vlak ozkotirne \u017eeleznice, ki prihaja iz izolske smeri, pred Bufetom (danes hi\u0161a dru\u017eine Olenik) v \u017dusterni.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Kon\u010dno je bil 18. aprila leta 1900, v uradnem glasilu avstrijskih \u017eeleznic, objavljen razpis za gradnjo Lokalne \u017eeleznice (Lokalbahn) Trst-Pore\u010d. Med 15 podjetji, ki so sodelovala na razpisu sta zmagali dve podjetji; “Buttoraz & Ziffer” iz Trsta za del Trst-Portoro\u017e in podjetje Filip \u017dupan\u010di\u010d (Filippo Suppancich) iz Ljubljane za del proge od Portoro\u017ea do Buj. Pred in med gradnjo je potekala intenzivna italijanska propaganda proti ve\u010djezi\u010dnim napisom na \u017eelezni\u0161kih postajah, o \u010demer sva z Borisom \u017ee pisala. Avstrijci so, kar se ti\u010de ve\u010djezi\u010dnih tabel ti\u010de, postavili pogoj za kve\u010djemu tablo samo z italijanskim napisom, ki je bil skladen z avstrijskimi zakoni. Tabla z napisom kraja samo v italijanskem jeziku, je mo\u017ena samo za kraje, za katere doka\u017eejo, da imajo skoraj vse prebivalce Italijane. To jim je uspelo za mesto Pore\u010d, ki je dobilo tablo z napisom Parenzo. Za Koper jim tega ni uspelo dokazati, zato so \u017eelezni\u0161ko postajo v Kopru zgradili v \u0160kocjanu, da ne bi na tabli pisalo “Capodistria-Koper”. Ime ve\u010dinskega prebivalstva je bilo na prvem mestu. <\/p>\n\n\n\n

Bli\u017eala se je otvoritev prvega dela ozkotirne \u017eeleznice Trst-Buje, oziroma Lokalbahn Trst-Buje, zato so v glasilu lokalne uprave Avstrijskih \u017eeleznic v Trstu “Amtsblatt”, 9. februarja 1902 prvi\u010d objavili ime za ozkotirno \u017eeleznico Trst-Pore\u010d. Imenovali so jo Parenzaner<\/strong> bahn Trst-Pore\u010d. To ime se je od takrat naprej uporabljalo za to ozkotirno \u017eeleznico. Torej pravilno ime je Parenzaner, v sloven\u0161\u010dini Pore\u010danka in v italijan\u0161\u010dini Parenzana. A glede na to, da veliko prebivalcev obmorskih mest in vasi prisega, da je pravilno Parenzana, lahko ugotovimo, da je v Istri danes manj Slovencev, kot jih je bilo pred 122 leti.<\/p>\n\n\n