![\"Nehigiena\"](\"https:\/\/kuopranbot.si\/wp-content\/uploads\/2024\/12\/Nehigiena-1.jpg\")
<\/a>Kot vsa srednjeve\u0161ka mesta je tudi Koper imel probleme tako z javno kot zasebno higieno. Treba vedeti da takrat ni bilo vode v izobilju kot danes, ni bilo kanalizacije<\/a>, ni bilo odvoza smeti, ni bilo zbiranja posebnih odpadkov. Vse je priletelo na ulice mesta, ali skozi okna in vrata, ali iz hlevov, katere je imela skoraj vsaka hi\u0161a. V mestu so namre\u010d gojili pra\u0161i\u010de, koko\u0161i, race, koze, ovce, govedo, konje in osle. Kdor je imel njive je ta gnoj zbiral kar na ulici pred hi\u0161o in ga ob primernem \u010dasu odpeljal z vozom. Kdor je imel barko pa je kopi\u010dil gnoj ob mandra\u010du. Ostale smeti in fekalije so pa\u010d kon\u010dale na ulici in \u010dakale na de\u017e, da jih je spiral proti morju. Tudi obrtniki so imeli kupe ostankov pred svojimi lokali – \u010drevesja zaklanih \u017eivali, kupe gnijo\u010dih sviloprejk, ostanke barvanja tekstila, ko\u017ee so se su\u0161ile na obzidjih, ostanki ribi\u0161kega ulova,… v glavnem prilik za obra\u010danje \u017eelodcev je bilo na vsakem koraku. <\/p>\n\n\n\n Mesto je bilo kljub temu do 14. stoletja sicer poznano kot (za tiste \u010dase) zelo zdravo mesto saj ni imelo v okolici nobenega mo\u010dvirja in so Bene\u010dani radi sprejemali slu\u017ebe v Kopru saj so tako ube\u017eali malari\u010dnim razmeram v bene\u0161ki laguni. Z zamuljevanjem prostora med mestom in semedelskim ter \u0161kocjanskim hribom pa se je polo\u017eaj za\u010del drasti\u010dno slab\u0161ati saj so nastajala mo\u010dvirja, ki so ob poletnih vro\u010dinah grenila \u017eivljenje posebno prebivalcem na ju\u017eni strani mesta. Podestati so poro\u010dali v Benetke o veliki smrtnosti med temi prebivalci. Zato so leta 1423 sprejeli kup ukrepov za izbolj\u0161anje stanja. Prepovedali so metanje smeti in fekalij na ulice, spravljanje gnoja na ulicah, ob mandra\u010dih in v bli\u017eini cerkva, odredili so ure spraznjevanja no\u010dnih posod in kdaj in kje so lahko spraznjevali greznice katere so sicer imeli le premo\u017enej\u0161i me\u0161\u010dani. Eno je izdati nek predpis, drugo pa njegova uresni\u010ditev. <\/p>\n\n\n Kljub vsem dobrim nameram in ukrepanju se je stanje za\u010delo izbolj\u0161evati \u0161ele v za\u010detku 19. stoletja ko so pri\u0161li Avstrijci in Francozi. Za\u010delo se je s prepovedjo pokopavanj v mestu, centralizacijo klanja \u017eivine, tlakovanjem ulic izpod katerih je sicer tekla kanalizacija. A kljub temu da je bila samo delno prikrita je to bil ogromen napredek v primerjavi s prej\u0161njimi odprtimi kanali vzdol\u017e ulic. Sredi stoletja so za\u010deli s mestno slu\u017ebo za \u010di\u0161\u010denje ulic. Za za\u010detek so to delali kaznjenci bli\u017enjega novega zapora a se zadeva ni obnesla zaradi odpora me\u0161\u010danov do stra\u017earjev ki so kaznjence spremljali z oro\u017ejem. Nadaljevali so s pla\u010danimi \u010distilci ki so obenem tudi pri\u017eigali prve lu\u010di na petrolej po mestu<\/a>.<\/p>\n\n\n Z novo kaznilnico<\/a> se je pojavil tudi grozen smrad v okolici, saj je 2000 kaznjencev odtakalo kar po cevi pod Belveder v bli\u017eini kopali\u0161\u010da Poli kjer so kopalci plavali med iztrebki. Ko so omejili iztok in praznili kanalizacijo samo v ve\u010dernih urah pa je smrdel cel Belveder in so sprehajajo\u010de se dame omedlevale. V takem stanju je mesto do\u017eivelo kar \u0161tiri epidemije kolere, \u010drnih koz in davice po katerih so med ostalim tudi dokon\u010dno prepovedali vzgojo pra\u0161i\u010dev. Konec 19. stoletja je mesto dobilo vodovod iz Olma in Vergalu\u010da, kar je znatno izbolj\u0161alo mestno pa tudi osebno higieno, saj so napeljali po mestu javne \u0161pine in za\u010deli s pranjem novoodprte centralne ribarnice, klavnice in ostalih kriti\u010dnih mest. Na slikah vidimo najve\u010dja posamezna onesna\u017eevalca v 19. stoletju: kaznilnico<\/a> in na\u010drt za klavnico pod Belvederjem, tam kjer je nad Marino picerija, katerega je pripravil \u0161e za \u010dasa Bene\u010danov in\u017eenir Petronio.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Ko sedaj naletim na razmetane smeti in berem o nekem smradu iz kanalizacije na Bonifiki, se spomnim zapisov o podobnih in mnogo huj\u0161ih problematikah skozi stoletja. Kot vsa srednjeve\u0161ka mesta je tudi Koper imel probleme tako z javno kot zasebno higieno. Treba vedeti da takrat ni bilo vode v izobilju kot danes, ni bilo kanalizacije, […]<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":6011,"comment_status":"open","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_monsterinsights_skip_tracking":false,"footnotes":""},"categories":[69,193],"tags":[2858,212,137,181,365,194,2856,2857,2860,2861,2230,101,2859,1150,321,169],"class_list":["post-6010","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-umetnost","category-oblastindruzba","tag-2858","tag-avstrijci","tag-belveder","tag-benecani","tag-bonifika","tag-francozi","tag-higiena","tag-higjena","tag-kanali","tag-kaznilnica","tag-klavnica","tag-mandrac","tag-nocna-posoda","tag-olmo","tag-petronio","tag-zapor"],"aioseo_notices":[],"aioseo_head":"\n\t\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t\n\t\t<\/a><\/a>