{"id":5978,"date":"2025-01-31T07:41:00","date_gmt":"2025-01-31T07:41:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=5978"},"modified":"2024-12-20T22:23:06","modified_gmt":"2024-12-20T22:23:06","slug":"plovno-dvigalo-veli-joze","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=5978","title":{"rendered":"Plovno dvigalo Veli Jo\u017ee"},"content":{"rendered":"
\n
\"Veli<\/a>
Veli Jo\u017ee plovno dvigalo v koprskem pristani\u0161\u010du 23. februarja 1962. Avtor fotografije Dragi\u0161a Mordinjak<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Opisali in predstavili smo \u017ee ve\u010d ladij in drugih plovil, ki so bile v Kopru, ali so bile povezane z mestom in bli\u017enjo okolico. Veli Jo\u017ee, plovno dvigalo je dobilo ime po junaku novele istrskega pisatelja Vladimirja Nazorja, knjigo je ilustriral Sa\u0161a \u0160antelj<\/a>. Mi, ki smo bili otroci v petdesetih letih in najstniki v \u0161estdesetih, smo sicer, \u017ee dobro posu\u0161eni, kot star pr\u0161ut. Gu\u0161t in \u0161o\u0161tanca pa nam je ostala, kot pri pr\u0161utu, a \u017eal ne di\u0161imo kot pr\u0161ut, bolj kot dobro posu\u0161en bakala. Vendar so na\u0161i spomini \u0161e \u017eivi in jih delimo z mlaj\u0161imi generacijami, da se popolnoma ne izgubijo. <\/p>\n\n\n\n

Veli Jo\u017ee je zaznamoval otro\u0161ka in najstni\u0161ka leta moje generacije, a mlaj\u0161e generacije tega plovila nimajo v spominu. V \u017dusterni smo ga videvali, ko je vsak dan plul med Koprom in Reksom<\/a>, kjer bilo delovno podro\u010dje Veli Jo\u017eeta. Ko smo se otroci \u017dusterne in Prove potapljali na Reksu, kjer smo, na morskem dnu, iskali bakrene in medeninaste dele potopljene ladje, smo \u010dakali, da bo Veli Jo\u017ee prinesel ve\u010dji kos Rexa<\/a> v plitvino bli\u017eje obali. <\/p>\n\n\n

\n
\"Veli<\/a>
Veli Jo\u017ee na Reksu, med Koprom in Izolo, med dviganjem razrezanih delov potopljene ladje Rex, okoli leta 1958.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Kasneje, ko so vla\u010dilci privlekli bar\u017eo, oziroma maono, je velike kose nalo\u017eil na bar\u017eo, ki so jo odvlekli v Pulo, od kjer so kovinske dele ladje odpeljali z vlakom v \u017eelezarno. Mi smo plezali na pravkar odlo\u017een del ladje v plitvino in z njega pobirali bakrene cevi in medeninaste okvirje fine\u0161trinov (ladijskih oken). \u017deleza nismo zbirali, ker je bila cena na odpadu prenizka, glede na te\u017eo kovinskih delov. Baker in medenino smo prodali na koprski odpad in dobili nekaj denarja v zameno. Moja najte\u017eja najdba je bila bakrena cev te\u017eka nekaj ve\u010d kot eno tono, kar je na odpadu prineslo kup\u010dek denarjev. \u0160e 2 prijatelja sta mi pomagala izvle\u010di bakreno cev iz globine 15 metrov do obale, kjer smo jo razrezali na ve\u010d kosov. Naslednjega dne smo se vsi trije v Trstu oblekli v nova obla\u010dila in \u010devlje in pri\u0161li zve\u010der na teraso hotela \u017dusterna, kjer so igrali Black&Blue (glasbena skupina iz Poljske), kot trije manekeni. Pupce so nas hitro opazile. Ko smo vse dele dra\u017ejih kovin pobrali, smo plezali na \u017eelezen blok, ki je \u0161trlel tudi do 5 metrov visoko iz morja. Z vrha smo skakali v morje, spet plezali in spet skakali, dokler nas je to zabavalo. <\/p>\n\n\n\n

Za nas otroke, je bil Veli Jo\u017ee ogromna zverina, v primerjavi z drugimi ladjami v bli\u017eini, saj je njegova konstrukcija dvigala visoko nad morjem. Ko je bil privezan na velikem pomolu v koprskem pristani\u0161\u010du, smo ga ob\u010dudovali in s privolitvijo mornarjev, zaposlenih na plovnem \u017eerjavu, smo s pomola sko\u010dili na palubo. Mornarji in motoristi so nam vse razkazali in bili zelo prijazni. Plovno Dvigalo Veli Jo\u017ee so izkoristili tudi pri gradnji Luke Koper leta 1958, saj je bilo v mestu zaradi dvigovanja delov ladje Rex<\/a> iz morja. Veli Jo\u017ee je v morje postavil polovico betonskih nosilcev, preden so decembra 1958 otvorili prvo fazo gradnje Luke. <\/p>\n\n\n

\n
\"Veli<\/a>
Plovno dvigalo Veli Jo\u017ee v Koprskem pristani\u0161\u010du v v za\u010detku \u0161estdesetih leti prej\u0161njega stoletja.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Plovilo, ki so ga kasneje predelali v plovno dvigalo, je bilo izdelano v Hamburgu in Kielu leta 1941. Zavezniki so nem\u0161ko ladjo zaplenili. Prvo ime ladje, ki jo je Jugoslavija prejela, kot vojno od\u0161kodnino, je bilo Viktoria. Ko je prejel Brodospas, so ga nadgradili in predelali v plovno dvigalo v Rotterdamu in Schiedamu leta 1949. Najprej se je plovni \u017eerjav imenoval “Heroj 1950”, a preden je priplul v Jadransko morje so ga preimenovali v Veli Jo\u017ee. Dva nizozemska vla\u010dilca so plovni \u017eerjav Veli Jo\u017ee privlekla iz Nizozemske v Jadran do Dubrovnika. Bil je dolgo let najmo\u010dnej\u0161i plovni \u017eerjav v Sredozemlju, a v Jadranskem morju ni imel konkurence. Veli Jo\u017ee je bil dolg 41,18 metrov, najve\u010dja \u0161irina je bila 18,02 metra, vi\u0161ina na sredini ladje pa 3,80 metra. Poganjala sta ga dva dizelska motora “Famos” vsak z mo\u010djo 162 kW. Dvigalo je lahko dvignilo do 350 ton na vi\u0161ino 35 metrov. Konstrukcija dvigala z dvema krakoma je bila visoka 40 metrov s podalj\u0161kom dodatnih 12 metrov. Dvigalo je imelo 3 elektri\u010dne vitle z mo\u010djo1000 KS oziroma 735 kW. Pogon je bil druga\u010dne izvedbe od ve\u010dine plovnih \u017eerjavov, saj je imel dva izvenkrmna dizelska motorja. <\/p>\n\n\n\n

V drugem delu petdesetih let je med Izolo in Koprom dvigoval, od potaplja\u010dev izrezane dele ladje Rex in pomagal pri gradnji Luke Koper. Uporabili so ga pri gradnji \u0160ibeni\u0161kega, Pa\u0161kega in mostu na otok Krk in vseh ostalih mostovih na vzhodni strani Jadran. Dobil priznanje Zdru\u017eenih Narodov, ker je dve leti pomagal odstranjevati potopljene ladje, po vojni med Izraelom in Egiptom. V glavnem mu dela ni zmanjkalo dela vse do leta 2004, ko ni bil ve\u010d rentabilen in mu niso podalj\u0161ali letnega tehni\u010dnega pregleda. Zato je bil privezan do leta 2010, ko so ga odpeljali v v razrez v remontno ladjedelnico v \u0160ibeniku. Oba motorja in \u0161e nekaj drugih delov z Velega Jo\u017eeta so odpeljali v pomorski muzej v Split, kjer so \u0161e danes.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n