{"id":5766,"date":"2024-12-20T07:03:00","date_gmt":"2024-12-20T07:03:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=5766"},"modified":"2024-12-09T17:20:15","modified_gmt":"2024-12-09T17:20:15","slug":"viscade-za-lovet-tice","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=5766","title":{"rendered":"Vi\u0161\u010dade za lovet ti\u010de"},"content":{"rendered":"
\n
\"vi\u0161\u010do\"<\/a>
Neko\u010d je bila nava za decemberske praznike pripeti \u0161op bele, ali rumene omele na vhodna vrata. V predkr\u0161\u010danskih verstvih je odganjala nesre\u010do, prinesla sre\u010do in varovala dom.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V preteklosti je bil vi\u0161\u010do, imenovan tudi biska, oziroma bela omela (Viscum album<\/em>) in rumena omela, tudi navadno ohmelje (Loranthus europaeus<\/em>), sveta rastlina \u017ee pri Keltih in Skandinavcih. Na\u0161i predniki so za svete dneve, oziroma ob zimskem solsticiju, ko imamo najdalj\u0161o no\u010d v letu, praznovali rojstvo mladega sonca. Pri Slovencih se je rodil Svaro\u017ei\u010d, ki je kot sin Svaroga boga sonca poosebljal rojstvo sonca in svetlobe, saj se po zimskem solsticiju dnevi za\u010dnejo daj\u0161ati, no\u010d pa kraj\u0161ati. Tudi druge predkr\u0161\u010danske religije so rojstvo novega sonca praznovale po vsej tedanji Evropi, a kasneje tudi Rimljani. V tem prazni\u010dnem \u010dasu so na vhodna vrata svojega doma obesili \u0161opek vi\u0161\u010da, biske, ki je dom varoval pred vsem hudim in prina\u0161al rodnost v novem naravnem ciklu. Pri nas se ta navada izgublja, medtem, ko je pri nekaterih sosednjih narodih \u0161e prisotna. Na primer pri Italijanih, ki imajo navado za bo\u017ei\u010d postaviti \u0161opek vi\u0161\u010da v vazo na mizo v stanovanju, a tudi na vhodna vrata. Paziti moramo, da majhni otroci ne prijemajo vi\u0161\u010do in dajo sade\u017e v usta, ker je sade\u017e, oziroma so rumene, ali bele kroglice strupene. \u017de 8 okroglih sade\u017eev lahko povro\u010di smrt \u010dloveka. Po praznikih ko bunkice, oziroma sade\u017ei za\u010dnejo po\u010dasi razpadati, imajo poseben vonj, ki je meni prijeten, a neko\u010d so pravili, da je to hudi\u010dev smrad, ali vonj. Zato so vi\u0161\u010do po praznikih za\u017egali, a dale\u010d pro\u010d od hi\u0161e, doma, da hudi\u010d z dimom ne bi pri\u0161el v hi\u0161o.<\/p>\n\n\n

\n
\"vi\u0161\u010dade\"<\/a>
Pti\u010darja odstranujejta ujeto ptico z limanic. vir Etnografski muzej Slovenije<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Otroci in najstniki v petdeseti in \u0161estdesetih letih prej\u0161njega stoletja, smo poznali vi\u0161\u010do zaradi vi\u0161\u010dad (limanice) za lov na ptice pevke. V tistih \u010dasih je bil lov na ptice pevke dopolnilna dejavnost nekaterih kmetov v \u017dusterni, ker so se samci ptic pevk, kot so gardelini, po slovensko lis\u010dek (Carduelis carduelis<\/em>) in lugerji, po slovensko \u010di\u017eek (Spinus spinus<\/em>), dobro prodajali v Trstu. Kmet Aldo, o\u010de Giuline Kr\u017ei\u010d, iz \u017dusterne, je ujel najve\u010d ptic pevk. Od njega sem se tudi nau\u0107il pripavljati vi\u0161ade in loviti ptice Vi\u0161\u010dade, oziroma limanice je nastavil tudi ob izviru vzhodno od doma\u010dije, kamor so ptice priletele pit vodo. Pokojni Ugo Norbedo, mi je pravil, da ve\u010dina vi\u0161\u010da, oziroma lepila s katerim smo namazali vi\u0161\u010dade (limanice), ni kuhala, temve\u010d so ga, \u017ee pripravljenega, kupovali na semnju (Fieri) v Buzetu, kamor so prihajali \u010ci\u010di in Istrijani. <\/p>\n\n\n\n

Mi mulci smo se z bi\u010dikletami odpeljali \u010dez \u010crni kal, v gozd med \u010crnoti\u010dami in Petrinjami, kjer je na hrastih \u0161e danes veliko rumene omele, ki ima ve\u010dje rumene sadove, kot bela omela, ki ima tudi ve\u010d semen in manj lepljivo notranjost. Splezali smo na hrast na katerem je rastla in nabrali rumene bunkice. Doma smo v starem loncu zme\u010dkali rumene okrogle sade\u017ee in jih kuhali kak\u0161ni 2 uri, a za razliko od kontinentalnih Slovencev smo med kuhanjem dodali 2 \u017elici olivnega olja. Pti\u010darji po Sloveniji severno od \u010crnega kala so delali lepljivo snov iz bele omele in ko so od\u0161li lovit, so s seboj vzeli tudi pepel, da so la\u017eje ptice odlepili z limanic. V Istri, od kjer so ptice prodajali v Trst, pa se ptice niso smele po\u0161kodovati, zato so med kuhanjem dodali malo olja, zaradi \u010desar ujeti ptici lepljiv vi\u0161\u010do ni pobral ko\u017ee z nog in perja s telesa. Z lahkoto se je lepilo odstranilo s perja in nog. Pri tistih, ki so med kuhanjem mase bele omele, dodajali le malo vode, pa je na vi\u0161\u010dadah, oziroma limanicah ostalo tudi nekaj perja in kaj ko\u017eice z nog ujetih ptic, ko so jih sneli z limanic. <\/p>\n\n\n

\n
\"vi\u0161\u010do\"<\/a>
Rumena omela, navadno ohmelje (loranthus europaeus) je zajedalec na hrastu.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Pripravili smo pali\u010dice z beke (vrbe), dolge okoli 20 cm, jih na debelej\u0161em koncu prirezali, oziroma za\u0161ilili in jih premazali z vi\u0161\u010dom (lepljivo maso, ki smo jo skuhali iz rumeme omele). \u0160op pali\u010dic smo zavili v staro krpo iz blaga in ker smo med kuhanjem dodali olje, so ostale mekhe in lepljive tudi 3 leta. <\/p>\n\n\n\n

Ko smo \u0161li lovit v za\u010detku zime, tja do konec februarja, smo s seboj vzeli v majhni kletki tudi en ri\u010damo ( ponavadi samca lugerja – \u010di\u017eka in kletko z ri\u010damom postavili na tla pod drevescem, na katerega veje smo prirezan konec vi\u0161\u010dad zataknili v zareze, ki smo jih naredili na vejah. Samec se je ogla\u0161al in ko je pri\u0161la jata lugerjev mimo so se posedli na veje drevesca pod katerim je bil ri\u010damo. Ujeli so se na vi\u0161\u010dade, ki so skupaj z zalepljenim pti\u010dem padle na tla, ker so bile pali\u010dice le narahlo zataknjene v zareze na drevcu. Skoraj vse smo o\u010distili lepljive snovi in jih spustili. Le nekaj najlep\u0161ih samcev smo obdr\u017eali, ker so obetali, da bodo dobri pevci. Danes, oziroma \u017ee dolgo let je lov na ptice pevke prepovedan in seveda kazniv, zato je prav, da tudi tistim mlaj\u0161im, povemo, kako smo neko\u010d lovili pti\u010de na vi\u0161\u010dade (limanice).<\/p>\n\n\n\n

V Istri se je iz listja vi\u0161\u010da, oziroma belih in rumenih omel, namo\u010denih v ropinovec, delal tudi liker, namre\u010d sadje, oziroma v notranjosti lepljive bunkice so strupene. Tak\u0161en kot neko\u010d, zelo dober liker \u0161e vedno dela Gracijano Peri\u010d v Abitantih in ga imenuje Biska, kot po nekod v Istri re\u010dejo beli omeli. <\/p>\n\n\n

\n
\"vi\u0161\u010do\"<\/a>
Na levi rumena omela, navadno ohmelje (Loranthus europaeus). Na desni bela omela (viscum album). Zdru\u017eena 2 akvarela iz 19. stoletja.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Vi\u0161\u010do, biska, po slovensko bela omela (Viscum album<\/em>) je zajedalec na listavcih. Sokove, vodo sesa iz drevesa, a fotosintezo opravijo njegovi listi. Bela omela je raz\u0161irjena od zahodne Azije pa vse Atlanskega oceano vklju\u010dno z Norve\u0161ko. Omenjena je celo v nordijski mitologiji, ko je Odinov sin Laki s pomo\u010djo bele omele umoril brata. Najve\u010dkrat jo najdemo na drevesih jabolk in hru\u0161k, a tudi na drugih listavcih. Medtem, ko je rumena omela, navadno ohmelje (Loranthus europaeus<\/em>) raz\u0161irjena bolj v ju\u017enem delu Evrope, ju\u017eno od Alp, ob Sredozemskem morju pa vse do Sicijije. Raste, oziroma uspeva ve\u010dinoma le na drevesih hrasta. Zato jo Italijani imenujejo “vischio quercino” (hrastova omela). Od Bele omele, ki ima rasti\u0161\u010de tudi veliko severneje, se razlikuje po barvi plodov, ki so rumene barve in z manj semeni. Obe zajedalski raslini sa zimzeleni, saj jima listje pozimi ne odpade, zato so pozimi, ko na listavcih odpade listje bolj opazne in jih takrat la\u017eje najdemo. <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n