{"id":5730,"date":"2025-01-15T08:03:00","date_gmt":"2025-01-15T08:03:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=5730"},"modified":"2024-12-06T17:13:34","modified_gmt":"2024-12-06T17:13:34","slug":"uskursa-sorbus-domestica","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=5730","title":{"rendered":"U\u0161kur\u0161a Sorbus domestica"},"content":{"rendered":"
\n
\"sorbus<\/a>
U\u0161kur\u0161a, \u0161kors Sorbus domestica. akvarel iz leta 1820 avtor William Hooker<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

U\u0161kur\u0161a, o\u0161kur\u0161a, \u0161kur\u0161a, oskoru\u0161a, po slovensko \u0161kor\u0161 (Sorbus domestica<\/em>), je lahko grm, a tudi do 20 metrov visoko drevo, ki zadnja leta izginja iz na\u0161ih sadovnjakov in njiv. V \u0160vici in Avstriji so u\u0161kur\u0161o dali na seznam ogro\u017eenih vrst. Spominjam se, da je bilo v \u010dasu mojega otro\u0161tva dreves u\u0161kur\u0161, v \u017dusterni kar nekaj. Eno veliko drevo, ki je vsako leto obilno rodilo, je rastlo na vrtu ob stavbi pod Vivodovimi ob Strmi poti, kjer smo stanovali, preden smo se preselili v stavbo ob nekdanji gostilni. V na\u0161ih gozdovih je u\u0161kr\u0161 \u0161e kar nekaj. Bo\u0161tjan Godec za Kmetijski in\u0161titut Slovenije<\/a>, je zapisal, da v sestavi gozdov rastejo samo \u0161e na Koprskem v okolici \u010crnega kala in v predelih Bele krajine, kar ne dr\u017ei. Ob reki Dragonji blizu \u0160krlin sta dve ogromni drevesi U\u0161kur\u0161e, ki rodita malo in zelo drobne plodove. Navzvodno ob reki je nekaj grmov okoli 2 metra visokih u\u0161kur\u0161 s plodovi hru\u0161kaste oblike, v Veli Bo\u0161ki ju\u017eno od reke Dragonje pa je ve\u010d dreves z razli\u010dnimi oblikami plodov in barve. Eno drevo veliko kot hrast ima velike okrogle plodove rumeno oran\u017ene barve, a nekaj je dreves s plodovi jaj\u010daste oblike rumene barve. Nanje sem naletel, ko sem pobiral gobe in s tal pobral zrele u\u0161kur\u0161e, ki so bile zelo dobre. Tore je napa\u010dna navedba v Wikipediji, kjer pi\u0161e, da so plodovi u\u0161kur\u0161e hru\u0161kaste oblike, kar dr\u017ei le delno, a je zavajajo\u010de, za nepoznavalce. Zato spodaj prilagam ve\u010d plodov u\u0161kur\u0161e razli\u010dnih oblik, kot dokaz, da zapis v Wikipediji ne dr\u017ei. Kakorkoli \u017ee na vrtovih in drugih obdelanih povr\u0161inah jih je vse manj, \u010deprrav rodijo okusen sade\u017e, ki pa je dober le, ko je dozorel, druga\u010de ve\u017ee, oziroma usta skupaj potegne, podobno kot nezrel kaki. <\/p>\n\n\n

\n
\"u\u0161kur\u0161a\"<\/a>
Sade\u017e u\u0161kur\u0161e, \u0161kor\u0161a Sorbus domestica<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Zadnja leta, oziroma kar nekaj desetletij, so z globalizacijo trgovine k nam pripeljali tropsko sadje. Ker potro\u0161niki kupujejo papaje, mango, banane in drugo tropsko sadje, nekatero na\u0161e sadje izginja iz trgovi in nasadov. Mlaj\u0161a generacija kupuje sadje, ki je pri\u0161lo do njih en mesec, ali ve\u010d, ko so ga pobrali z dreves \u0161e zeleno, namesto na\u0161e, ki gre z drevesa v usta po par dneh. Potem mi pa \u0161e modrujejo in tumbajo o ekologiji, a tako pa\u010d je.<\/p>\n\n\n\n

U\u0161kur\u0161o so gojili \u017ee Kelti in kasneje tudi Rimljani, ki so jo zelo cenili. O njej je pisal \u017ee gr\u0161ki pisec Strabon. U\u0161kur\u0161a je listopadno drevo, ki cveti od maja do junija meseca s kremasto belimi cvetovi in je samooplodno, a jo opra\u0161ujejo tudi \u017eu\u017eelke. Nekatere vrste so v obliki 2 metra visokega grma, a ve\u010dinoma je drevo visoko do 20 metrov, ki prenese do -30 stopinj celzija, \u010deprav izvira iz zmerno toplih krajev ju\u017ene Evrope, kjer \u0161e danes uspeva. Zato poleg mraza dobro prena\u0161a tudi su\u0161o. Nekatera impozantna drevesa u\u0161kur\u0161e do\u017eivijo do 500 let starosti in imajo zelo trd les, ki so ga neko\u010d cenili. Jeseni septembra in oktobra se zeleni plodovi obarvajo rumeno, oran\u017eno do rde\u010de barve. Vendar niso u\u017eitni, dokler ne potemnijo in omeh\u010dajo. Plodovi imajo od 2 do 10 semen. <\/p>\n\n\n\n

U\u0161kr\u0161e so na\u0161i predniki cenili in so jih uporabljali pri \u017eelod\u010dnih te\u017eavah. Iz njih so kuhali marmelado in pripravljali vino iz njih. Dodajali so jih tudi jabolkom, ko so delali jabol\u010dnik, ker so u\u0161kr\u0161e prepre\u010devale motnost jaboln\u010dnika. A to je bilo neko\u010d, danes je vse druga\u010de.<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n