{"id":5482,"date":"2024-12-29T07:23:00","date_gmt":"2024-12-29T07:23:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=5482"},"modified":"2024-11-27T11:13:25","modified_gmt":"2024-11-27T11:13:25","slug":"nespola-nesplja-mespilus-germanica","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=5482","title":{"rendered":"Ne\u0161pola – ne\u0161plja (Mespilus germanica)"},"content":{"rendered":"
\n
\"ne\u0161pola\"<\/a>
Sade\u017ei ne\u0161pole, ne\u0161plje (Mespilus germanica)<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ve\u010dina pozna Japonsko ne\u0161pljo (Eriobotrya Japonica)<\/em>, ki so jo pri nas za\u010deli \u0161iriti v za\u010detku leta 1800 z Japonske, a izvira iz vzhodne Kitajske, kje raste v divjini. Je zimzeleno drevo, cveti pozno jeseni od oktobra do decembra s cvetovi bele barve v socvetjih. Spomladi obrodi maja, junija plodove rumene barve. Razen imena, nima ni\u010d skupnega z navadno ne\u0161pljo. Navadna ne\u0161plja (Mespius Germanica<\/em>), oziroma ne\u0161pola, kot ji pravimo, pa je pri nas prisotna \u017ee ve\u010d kot 3000 let, izvira iz Perzije, oziroma s podro\u010dja dana\u0161njega Irana, zahodnega dela Azije in obal \u010crnega morja. Kjer raste \u0161e danes. Bolj mno\u017ei\u010dno so jo v Istri za\u010deli saditi Rimljani pred okoli 2000 leti, ki so jo cenili. Je listopadno drevo, ki zraste do 9 metrov v vi\u0161ino in pozimi prenese mraz tudi do -20 stopinj celzija. Cveti z velikimi belimi cvetovi od za\u010detka aprila do sredine maja in rodi svetlo rjave plodove oktobra, novembra in v za\u010detku decembra. Velikost plodov je odvisna od sorte, saj imamo sorte z drobnimi in velikimi plodovi tudi do 100 gramov. Zreli svetlo rjavi plodovi niso u\u017eitni, a se v naravi zmedijo, da postanejo temno rjavi s sladko aromati\u010dno vsebino. <\/p>\n\n\n

\n
\"ne\u0161pola\"<\/a>
Plodovi ne\u0161pole (Mespilus germanica<\/em>). Tisti znotraj temnej\u0161i so zreli, s svetlo notranjostjo niso \u0161e zreli.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Na\u0161i predniki niso \u010dakali prvih slan in mraza, da plodovi potemnijo in postanejo u\u017eitni, temve\u010d so zrele pobrali in jih zmedili, tako, da so jih na suhem prostoru pokrili s senom ali slamo. \u010ce so \u017eeleli, da se zmedijo hitreje, so jih zlo\u017eili v zaboj skupaj z jabolki. Za pripravo marmelade so uporabili zrele temno rjave in mehke plodove. Ne\u0161pole so olupili, odstranili pe\u0161ke in maso spasirali, oziroma dobro preme\u0161ali. Na 1 kilogram mase ne\u0161pol so dodali pol kile meda in deci \u010drnega vina. Zmes so kuhali eno uro in marmelada je bila gotova. Danes na en kilogram ne\u0161pol dodajo pol kile sladkorja, malo limoninega soka in malo vanilje, ter kuhajo eno uro. Neko\u010d so iz ne\u0161pol delali tudi alkoholno pija\u010do, oziroma vino. V ta namen so ne\u0161pole pobrali \u017ee konec septembra, preden so za\u010dele zoreti, a so imele \u017ee dovolj sladkorja. Sade\u017e ima zdravilne lastnosti, saj ne\u0161polo najdemo v starih knjigah zdravilnih rastlin (prilo\u017eena risba iz knjige zdravilnih rastlin iz leta 1800). Zrele ne\u0161pole, marmelado in vino iz ne\u0161pol so uporabljali za \u017eelod\u010dne te\u017eave.<\/p>\n\n\n

\n
\"ne\u0161pola\"<\/a>
Drevo ne\u0161pole, ne\u0161plje (Mespilus germanica), a plodovi so pri razli\u010dnih sortah razli\u010dno debeli.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Na\u0161im prednikom so plodovi ne\u0161pol olaj\u0161ali dolgo zimo in so iz njih skuhali tudi marmelado. Zaradi uporabnosti plodov v zimskem \u010dasu, je bila ne\u0161pola pri nas in v celi Istri zelo cenjena in dreves je bilo veliko, vendar jih je danes, na \u017ealost, vse manj, ker so jih izpodrinila tr\u017eno bolj uspe\u0161na sadna drevesa..<\/p>\n\n\n\n

Spominjam se, da je bilo dreves ne\u0161pol v \u017dusterni veliko in verjetno tudi drugje na koprskem pode\u017eelju. Otroci smo pod drevesi v visoki porumene zimski travi iskali ne\u0161pole, ki so padle z dreves. Tiste temno rjave in mehke smo pojedli, saj so bile sladke, drugega sadja v zimskem \u010dasu ni bilo. \u010cas be\u017ei, \u017dusterna se je pozidala, njiv in sadnega drevja ni ve\u010d, ve\u010dino ne\u0161pol so posekali, a v vrtove in nasade se sadi drugo sadno drevje, \u010digar sadje je tr\u017eno veliko bolj iskano in cenjeno. Tudi drugje po Evropi je ne\u0161pol vse manj, samo \u0161e v \u0160paniji jih gojijo v ve\u010djih nasadih. <\/p>\n\n\n\n

Carl Linnaeus (Carl von Linn\u00e9) 1707-1778 zdravnik, zoolog in botanik, je opravil obse\u017eno znanstveno delo, ko je prvi poimenoval rastline z latinskimi imeni. Tako je leta 1753 ne\u0161poli dal ime Mespilus germanica<\/em>, ker je mislil, da je rastlina nem\u0161ka, a bil je v zmoti. Ime je ostalo in je \u017eal zavajajo\u010de, ker to ni nem\u0161ka rastlina. Ne\u0161polo je omenil tudi na\u0161 polihistor Janez Vajkard Valvazor v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689. Tudi starogr\u0161ki filozof utemeljitelj botanike Teofrast 371-287 pred na\u0161im \u0161tetjem, je za ne\u0161polo, o kateri je pisal, uporabljal ime “Mespile”, ki so ga kasneje latinizirali v “Mespilus”. Tako je Rimljan Rutilio Tauro Emiliano Palladio (4. stoletje na\u0161ega \u0161tetja) v “Opus agriculturae” za ne\u0161polo \u017ee uporabil latinizirano ime “Mespilus”. Kakorkoli \u017ee na\u0161a ne\u0161pola, ki po\u010dasi izginja ima dolgo zgodovino. <\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n