{"id":5390,"date":"2024-12-22T07:29:13","date_gmt":"2024-12-22T07:29:13","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=5390"},"modified":"2024-11-22T09:55:58","modified_gmt":"2024-11-22T09:55:58","slug":"206-letnica-prvega-parnika-v-jadranu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=5390","title":{"rendered":"206 letnica prvega parnika v Jadranu"},"content":{"rendered":"
\n
\"Carolina\"<\/a>
Prvi parnik v Jadranu Carolina leta 1818. Litografijo hranijo v Pomorskem muzeju v Trstu.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Letos bo decembra minilo 206 let odkar je v Sredozemlju zaplul prvi potni\u0161ki parnik, na liniji Trst – Benetke. To je bil tudi prvi parnik, oziroma prva motorna ladja na parni pogon v Jadranskem morju. V tr\u017ea\u0161kem \u0161kveru Panfili so leta 1818 zgradili dve leseni ladji na parni pogon: Carolina in Ferdinand I., Ferdinand I. je zaplul prvi a v Tirenskem morju, medtem ko je parnik Carolina, dolg 22 metrov izplul iz Trsta decembra leta 1818 in prispel v Benetke \u010dez 22 ur, kar danes izgleda veliko, a v tistih \u010dasih je ko\u010dija potrebovala za pot, med obema mestoma, ve\u010d \u010dasa in vo\u017enja ni bila tako udobna. Med vo\u017enjo se je bilo treba ustaviti v postajah za ko\u010dije in zamenjati konje, zve\u010der pa v gostilnah prespati, ladja pa je plula brez postanka do cilja. V tistem \u010dasu Jo\u017eef Ressel, \u0161e ni izumil ladijskega vijaka (propelerja), zato sta bili na bokih parnih ladij name\u0161\u010deni 2 vodni kolesi, ki ju je poganjal parni stroj. Sicer je prva ladja na parni pogon zaplula v New Yorku avgusta leta 1807. Parni stroj za ladjo Clearmont, je Robert Fulton uvozil iz Evrope in poganjali sta ga vodni kolesi na obeh bokih. <\/p>\n\n\n

\n
\"Ferdinand<\/a>
Prvi parnik v Sredozemlju Ferdinand I. zgrajen v \u0161kveru v Trstu leta 1818<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ko je leta 1816 Avstrijski cesar Franc I. Avstrijski, obiskal Trst, mu je kapitan, ladjar John Alen, Ameri\u010dan iz Filadelfije, ki je postal Tr\u017ea\u010dan, predlagal izdelavo ladje na parni pogon, ki bi povezovala Trst z Benetkami. Predlog je bil sprejet in parnik Carolina so zgradili v tr\u017ea\u0161kem \u0161kveru Panfili. Za jamborom z jadri na premcu, je imela zna\u010dilen visok dimnik, ker so bile, v tistem \u010dasu, vse ladje lesene, jih je varoval pred tem, da bi \u017eerjavica iz dimnika padala na leseno palubo. Vodni kolesi na bokih je poganjal parni stroj, s kuri\u0161\u010dem za premog. Na poskusno plovbo je odrinil 28. novembra 1818, pred veliko mno\u017eico gledalcev, ki so se \u010dudili, kako lahko Carolina pluje v vse smeri, tudi proti vetru, brez pomo\u010di vesel ali jader. Na prvo dalj\u0161o plovbo, preden je za\u010dela voziti na liniji Trst-Benetke, je odplula s 35 potniki na krovu v voja\u0161ko pristani\u0161\u010de v Puli, 19. decembra 1818. Navkljub slabim napovedim in neugodnem vremenu, nejevernega ljudstva, je plula 11 ur proti vetru brez nobenih te\u017eav. <\/p>\n\n\n

\n
\"Josef<\/a>
Jo\u017eef – Josef Ressel 1793-1857, izumitelj ladijskega vijaka. Portret hranijo v Avstrijski narodni knji\u017enici.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Takratne parne ladje so imele ob boku vodno kolo, podobno mlinskim kolesom na Ri\u017eani in Dragonji. Ta pogonska tehnologija se od \u010dasa Rimljanov, ni spremenila, dokler ni Jo\u017eef Ressel, ki je veliko \u010dasa pre\u017eivel v Trstu, izumil ladijski vijak, oziroma propeler. S svojim pogledom na ladjedelni\u0161tvo je bil pred \u010dasom v katerem je \u017eivel. Vsi so se mu smejali, ko je predlagal, da bi zgradili ladje iz \u017eeleza, ki bi povezovale istrska mesta. Takrat so bile ladje lesene in les so v \u0161kverih Tr\u017ea\u0161kega zaliva in Istre, dobivali s Kranjske, Krasa, Istre in Dalmacije in ker je bil Ressel tudi gozdar, je \u017eelel zmanj\u0161ati se\u010dnjo gozdov. Prvo ladjo na parni pogon s propelerjem so po njegovih na\u010drtih zgradili v Trstu. Ladijski vijak je patentiral leta 1827. Vendar je na poskusni plovbi, leta 1828, parnika Civetta eksplodiral parni stroj. Ladiski vijak pri tem ni bil ni\u010d kriv, a so njegovi nasprotniki, nesre\u010do izkoristili in za nekaj let prepovedali gradnjo ladij z ladijskim vijakom. Navkljub nasprotovanjem ve\u010dine graditeljev ladij in pomor\u0161\u010dkov, so se njegove napovedi uresni\u010dile. S prvo \u017eeno hrvatico, se je o\u017eenil v Trstu, a po njeni smrti je bila druga \u017eena Slovenka. Ve\u010dino svojega \u017eivljenja je pre\u017eivel v Sloveniji, kjer je tudi kon\u010dal svojo \u017eivljensko pot. Govoril je ve\u010d jeziko: svoj materin jezik \u010ce\u0161\u010dino, Slovensko, Hrva\u0161ko, Italijansko in nem\u0161ko. Danes ve\u010dina velikih in najve\u010djih ladij za prevoze tovora in potnikov pluje z ladijskim vijako in ladje so zgrajene iz \u017eeleza, oziroma jekla, kot je Ressel predlagal, oziroma napovedal \u017ee v za\u010detku 19. stoletja.<\/p>\n\n\n\n

Prvi parnik v morju Adrijanskem Carolina, je odprl pot motornim ladjam in zaton jadrnic za prevoze tovora, potnikov in ribi\u0161tvo. Prvi parnik tr\u017ea\u0161kega prevoznika “San Rocco” je med Koprom in Trstom za\u010del redno preva\u017eati potnike in tovor leta 1868. \u0160e istega leta se mu je pridru\u017eil parnik Telegrafo in Capodistria, a leto kasneje Giustinopoli. Leta 1874 je na isti liniji vozila tudi Egida in kmalu \u0161e nekaj parnikov. Sicer sva o parnikih<\/a>, ki so vozili v Koper z Borisom<\/a> pisala \u017ee ve\u010dkrat.<\/p>\n\n\n\n

<\/p>\n\n\n\n

Viri: <\/p>\n\n\n\n