{"id":5352,"date":"2024-12-18T07:19:00","date_gmt":"2024-12-18T07:19:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=5352"},"modified":"2024-11-19T16:28:03","modified_gmt":"2024-11-19T16:28:03","slug":"koprski-zapor","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=5352","title":{"rendered":"Koprski zapor"},"content":{"rendered":"
\n
\"ZAPORI\"<\/a>
Slika nekdanjih koprskih zaporov iz leta 1935<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Koprske zapore, na prilo\u017eenih razglednicah in slikah, je zgradila Avstrijska oblast leta 1850<\/strong> na podro\u010dju dveh samostanov, ki ju je delila javna ulica. Oba samostana, ve\u010djega dominikanskega in manj\u0161ega glagolja\u0161kega so ukinili Francozi leta 1806. Oba samostana so \u017ee leta 1820 predelali za potrebe zaporov. V dopisu iz leta 1836 so omenjeni kot “Dom za kaznovanje”. Za razsvetljavo so uporabljali petrolejke do leta 1910, ko so zapori dobili elektriko. Velik problem je bila preskrba z vodo, zato so leta 1936 pripravili na\u010drt za vodovod, ki naj bi pripeljal vodo iz izvira v Kampelu pod Pomjanom, pri \u010demer je sodelovala tudi ob\u010dina.<\/p>\n\n\n\n

Na podro\u010dju dominikanskega samostana so zgradili veliko zgradbo z notranjimi dvori\u0161\u010di. V zgradbi so bile pisarne, cerkev, zaporni\u0161ke celice, ambulanta in vse potrebne zaporni\u0161ke slu\u017ebe. Na podro\u010dju nekdanjega glagolja\u0161kega samostana je bilo nekaj manj\u0161ih zgradb, ob takratni ulici Castel Musella, v katerih so bili name\u0161\u010deni mladoletni zaporniki. Na bli\u017enjem dvori\u0161\u010du je bila pralnica perila.<\/p>\n\n\n

\n
\"zapori\"<\/a>
Razglednica zaporov iz leta 1910<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

V zaporu so bili ve\u010dinoma zaporniki iz Istre in Dalmacije. Zaporniki so imeli roke in noge okovane z verigami, kar so ukinili leta 1860. Smrtnost zapornikov je bila zelo visoka in zvrstilo se je ve\u010d uporov, zato so oblasti leta 1868 v zapore namestile 300 vojakov. Decembra 1899 se je zgodil ve\u010dji upor, ki a niso mogli obvladati in so poklicali pomo\u010d vojakov iz Trsta. Leta 1915 so Avstrijci zapor izpraznili, zapornike in osebje pa preselili v Maribor.<\/p>\n\n\n\n

Nova italijanska oblast je leta 1919 zapore spet odprla v glavni stavbi kaznilnice, tiste v glagolja\u0161kem samostanu pa opustila. Do leta 1921 so poru\u0161ili glavni del glagolja\u0161kega samostana. V zaporih je zelo naraslo \u0161tevilo politi\u010dnih zapornikov, ki se je s fa\u0161izmom \u0161e pove\u010dalo, saj zapor ni bil ve\u010d samo kaznilnica, temve\u010d tudi preiskovalni zapor.<\/p>\n\n\n\n

Leta 1943, je italijansko osebje in vojaki zbe\u017eali v Italijo, oblasti so izpustile samo italijanske zapornike. Doma\u010dini so odna\u0161ali hrano in opremo, obenem protestirali in zahtevali izpustitev slovenskih zapornikov iz okoli\u0161kih krajev. Da nebi protesti prerasli v splo\u0161en upor, je koprski komisar zapornike izpustil, ostale pa premestili v zapore v Italiji in v nem\u0161ka tabori\u0161\u010da. Preostale zapornike so izpustili partizani po zavzetju mesta. Leta 1945 so v stavbo zaprli ujete nem\u0161ke vojake, a stavbo \u010dez 3 leta torej 1948 za\u010deli ru\u0161iti.<\/p>\n\n\n\n

Vir: Vlasta Beltram<\/strong> “Koprski zapori”<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n