{"id":5295,"date":"2024-12-12T07:41:00","date_gmt":"2024-12-12T07:41:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=5295"},"modified":"2024-11-13T19:39:47","modified_gmt":"2024-11-13T19:39:47","slug":"muda-presernov-trg","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=5295","title":{"rendered":"Muda – Pre\u0161ernov trg"},"content":{"rendered":"
\n
\"Muda\"<\/a>
Mestna vrata Muda okoli leta 1910<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Ta trg se je sicer vedno imenoval druga\u010de, toda s\u010dasoma je prevzel, bi rekli, ljudsko ime po stari mitnici tam pri mestnih vratih kjer so stoletja trgovci pla\u010devali razne izhodno\/vhodne davke (mude) kot so pa\u010d predpisi, tako krajevni kot bene\u0161ki, narekovali. Sama vrata zgrajena na mestu starih, verjetno lesenih vrat, imajo \u017ee \u010dastitljivih 505 let in so dokaj dobro ohranjena, razen notranjosti ki je bila nekdaj razdeljena v dve eta\u017ei in zagrajena z \u017eeleznimi vrati. Za vrata je bil zadol\u017een klju\u010dar ki jih je odpiral zjutraj ter zapiral zve\u010der. \u017de takrat je hodilo dnevno iz mesta preko 1500 kmetov, ki so \u0161li obdelovat svoje njive v bli\u017enji okolici in \u010de se niso pravo\u010dasno vrnili so morali prespat izven obzidja, tako kot katerikoli pozni obiskovalec mesta. Trg je bil tudi prvi stik z mestom s strani tistih ki so v Koper prihajali po osebnih opravkih. Zato je bil cel trg namenjen raznim lokalom, trgovinam, obrti ter celo pogrebnim slu\u017ebam. <\/p>\n\n\n

\n
\"muda\"<\/a>
Prodajalka pe\u010denih mu\u0161ol (\u0161koljk)<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Na podro\u010dju trga je bilo v prvi polovici prej\u0161njega stoletja preko 40 raznoraznih trgovin in delavnic. Ker so ljudje po dolgi poti pri\u0161li v mesto la\u010dni in \u017eejni je tu bilo kar 8 gostiln, bifejev in celo prodajalka pe\u010denih mu\u0161ol je imela svojo stojnico na sami sredini trga. Ena izmed teh gostiln je bila celo tam kjer je imel mnogo mnogo kasneje na\u0161 pokojni Ljubo<\/a> svojo betolo. Pa tudi dosti drugih lokalov in trgovin je podedovalo lokacijo na starih predvojnih pozicijah. Na eni sliki je tudi prodajalka mu\u0161ol, sicer simboli\u010dna, saj je iz Trsta. <\/p>\n\n\n\n

Kot sem \u017ee omenil je bilo na trgu preko 40 lokalov. Poleg najve\u010djega \u0161tevila gostiln in bifejev je bilo \u0161e najmanj 9 prodajaln \u017eivil in mesa, trije \u010devljarji, tri \u0161ivilje, dva brivca, tri prodajalne tekstila in papirnatih zadev, dve kolesarski delavnici, dve drogeriji, urar in seveda na koncu vsega so rabili \u0161e dve pogrebni slu\u017ebi. Poleg omenjenih stalnih lokalov je bila \u0161e mno\u017eica prodajalk iz okoli\u0161kih vasi s kruhom, mlekom, siri, pr\u0161uti in klobasami, koko\u0161mi in petehi, lon\u010deno posodo, pletenimi ko\u0161arami, drvmi, lesenimi sodi in \u0161e kaj se bi na\u0161lo. Prisotna je bila tudi izmenjava opranih \u0161trac – oprano za umazano, s \u010digar delom se je pre\u017eivljal lep del \u017eena iz okolice. Stalne prodajalke, ve\u010dinoma kopr\u010danke, so imele stojnice, do\u010dim so okoli\u0161ke prodajalke svoje blago imele razstavljene kar na planjerjih pred seboj. Skratka trg je bil \u017eivahen in tudi odnosi med vsemi temi trgovci so bili \u017eivahni.<\/p>\n\n\n

\n
\"Muda\"<\/a>
Trg Muda z Dapontijevim vodnjakom v za\u010detku prej\u0161njega stoletja<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Enkrat ni bilo trgovskih verig, vsaj v Kopru ne. Vsaka trgovina je imela svojega lastnika in le redki so imeli po dve trgovini. Zato, ko so \u0161li v neko trgovino so rekli gremo k temu in temu. Tako kot smo mi v \u0161estdesetih letih rekli da gremo v \u017eeleznino – to je bilo zadosti, saj je bila ena sama. V prvi polovici dvajsetega stoletja, katerega opisujem, pa so bile na Mudi celo tri \u017eeleznine. Moral si biti bolj precizen. Lahko je bil tvoj cilj PJERO-FIL DE FERO ( \u017eica) ali ANDJELO PI\u0160TOLA (je prodajal poleg ostalega tudi oro\u017eje) ali ADRIJANO BROKA (\u017eebelj). \u010ce si \u0161el v mesnico si obiskal VITORJOTA KOTOLETO. Ena Pobega ki je prodajala jajca je bila MORA DEJ OVI (je bila \u010drnolasa). Po plin si \u0161el k TONIJU BOMBOLA. VITORJO OD DROG je bil lastnik drogerije. Tam kjer so cvrli ribe je bil \u0161ef FRAN\u010cE\u0160KO PE\u0160EFRITO. Gospa ki je prodajala \u017eivila je bila META BALIGO (po vre\u010dah v katerih je bila spravljena ve\u010dina \u017eivil). Bila je tudi ena delavnica kjer so kromirali razna predmete in jasno, lastnik je bil TONI KROMO. Po nekem BEPI \u0160PACAKAMIN ki je tam vodil dimnikarsko dejavnost se najbr\u017e tudi imenuje ulica nad Mudo Dimnikarska. Bila je tudi neka Jo\u017eefa Dobrila ki je prodajala vse za vezenje. Ker je bila fore\u0161ta so \u0161li tam kjer je imela stojnico BEPA KRANSA. Skratka, kot je rekel A\u0161kerc – “SEJM BIU JE \u017dIU” Na sliki vidimo najstarej\u0161o fotografijo (meni znano) trga iz leta 1889.<\/p>\n\n\n\n

Lahko si ogledate tudi nekaj minut dolg filem s 60 razglednicami trga in vrat Mude –>><\/a><\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n