{"id":5148,"date":"2024-12-01T07:18:15","date_gmt":"2024-12-01T07:18:15","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=5148"},"modified":"2024-11-07T10:56:45","modified_gmt":"2024-11-07T10:56:45","slug":"lama-dekani","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=5148","title":{"rendered":"Lama Dekani"},"content":{"rendered":"
\n
\"Lama\"<\/a>
Milica Gregori\u010d na svojem delovnem mestu za strojem v tovarni Lama Dekani leta 1958<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Veliko smo \u017ee povedali o koprskih tovarnah in podjetjih, ki so zaradi razli\u010dnih razlogov propadla in jih ni ve\u010d. Kot je bila na primer tovarna, TOMOS, ki so ji leta 1958 pravili steber koprskega gospodarstva. Pozabljamo pa uspe\u0161na podjetja, kot je bila in je \u0161e Lama Dekani, \u010deprav se je zgodba o uspehu Lame za\u010dela leta 1953 v \u0161e nedograjenem zadru\u017enem domu z le 8 delavci, je danes v tovarni s spremenjenim imenom v Titus, zaposlenih nekaj sto delavk in delavcev. Pet let po ustanovitvi Lame, leta 1958, je v novih prostorih tovarne \u017ee delalo veliko delavcev in delavk iz okoli\u0161kih vasi. Organiziran je bil avtobusni prevoz zaposlenih na delo in nazaj domov, \u010desar \u017ee dolgo ni ve\u010d. Posebno za mlade pupce z vasi, so delovna mesta v tovarni prinesla dohodek in bolj\u0161e \u017eivljenje, ker, od kmetijstva je bilo te\u017eko pre\u017eiveti, razen za nekaj ve\u010djih kmetij. Vodilni v tovarni so sku\u0161ali stimulirati vi\u0161jo storilnost in bolj\u0161e delo, zato so za nagrado najbolj\u0161i delavki dali zelen tomosov Colibri, ki je bil vsem na ogled v preddverju tovarne. Prijateljice Milica Gregori\u010d, Albina Jakomin, Nada Gregori\u010d in Norma Slavec, so tekmovale med seboj pri preseganju norme, da bi dobile zelen tomosov Colibri, ki so ga videvale vsak dan, pri prihodu in odhodu na delo. Kot so poro\u010dali v Slovenskem Jadranu iz tistega \u010dasa, se je najbolj potrudila Norma Slavec, ki je po delu delala \u0161e na kmetiji v \u010cernoti\u010dah. Ni se ji bilo treba ve\u010d voziti s kurjejo, odpeljala se je z zelenim Colibrijem. Tako je bilo tistega davnega leta 1958 v tovarni Lama. <\/p>\n\n\n

\n
\"Lama\"<\/a>
Norma Slavec z \u010crnoti\u010d, leta 1958, je imela rada motorje, \u0161e preden je prejela zelenega Colibrija v Lami Dekani.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Zgodovina tovarne Lama, danes Titus<\/strong>
Leta 1953 je osem delavcev v prostorih nedograjenega zadru\u017enega doma v Dekanih in na iztro\u0161eni italijanski opremi za\u010delo proizvodnjo klju\u010davnic obe\u0161ank. Naslednje leto so za\u010deli graditi novo proizvodno halo, leta 1955 pa so nabavili prve nove stroje za orodjarno in raz\u0161irili proizvodni program na gradbeno okovje, okovje za usnjarsko galanterijo in avtomobilske dele. Proti koncu prvih desetih let delovanja je tovarna pove\u010dala proizvodnjo okovja za okna in za pohi\u0161tvo, leta 1968 pa se je preusmerila na pohi\u0161tveno okovje. Ker je proizvodni program prilagajala povpra\u0161evanju na trgu in posebnim zahtevam kupcev, sta se postopoma izoblikovala dva lo\u010dena proizvodna programa: za konstrukcijsko pohi\u0161tveno okovje in dekorativno pohi\u0161tveno okovje (gumbi, ro\u010daji, okrasne letve). Do leta 1978 je proizvodnjo pove\u010dala na 2.650 ton, s \u010dimer se je njen dele\u017e v skupni jugoslovanski proizvodnji pohi\u0161tvenega okovja pove\u010dal na 80 odstotkov. <\/p>\n\n\n\n

V osemdesetih letih je s sredstvi mednarodnega posojila zgradila novo orodjarno in jo opremila z najsodobnej\u0161imi stroji in opremo. Z njimi je pri osvajanju novih izdelkov la\u017eje sledila sodobnim trendom na podro\u010dju pohi\u0161tvenega okovja. Nekateri med njimi so bili na sejmih pohi\u0161tvenega okovja dele\u017eni najve\u010djih priznanj. Leta 1986 je na beograjskem sejmu prejela zlati klju\u010d za programe odmi\u010dnih spon, dekorativnega okovja in cilindrov za klju\u010davnice. Leta 1989 je na istem sejmu prejela najvi\u0161je priznanje za nov program odmi\u010dnih spon Adriatic. Do sredine osemdesetih let je z okoli 700 zaposlenimi pokrivala dve tretjini potreb po pohi\u0161tvenem okovju v dr\u017eavi, v naslednjih petih letih je najbolj pove\u010dala dele\u017e prodaje okovja na zahtevnej\u0161ih evropskih trgih. Delni\u0161ka dru\u017eba Lama Dekani se je leta 2016 preoblikovala v dru\u017ebo z omejeno odgovornostjo in se preimenovala v Titus Dekani. Skupina Titus Dekani je del angle\u0161ke skupine Titus od decembra 2005 in je zdaj osrednji razvojno-tehnolo\u0161ki in proizvodni center skupine. V poslovnem letu 2015 je dru\u017eba dosegla 8 odstotkov nad prodajo v
predhodnem letu in podvojila rezultat v primerjavi z letom 2010.<\/p>\n\n\n\n

Titus, d. o. o., Dekani je zdaj skupaj s h\u010derinskimi dru\u017ebami TitusPlus, d. o. o., CroLama, TitusPolska, TitusPlus Iberia, TitusPlus Italia in Lama Avtomatizacija, d. o. o., najve\u010dje podjetje v Skupini Titus. V Dekanih je najve\u010dji razvojni, proizvodni in logisti\u010dni center Skupine Titus za Evropo in Bli\u017enji vzhod. H\u010derinska Lama Avtomatizacija uspe\u0161no razvija in izdeluje stroje za avtomatizacijo, orodja in livarsko tehnologijo, tako za potrebe lastne proizvodnje okovja kot za trg.<\/p>\n\n\n\n

Viri: <\/p>\n\n\n\n