{"id":4670,"date":"2024-10-20T08:40:00","date_gmt":"2024-10-20T08:40:00","guid":{"rendered":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=4670"},"modified":"2024-09-25T19:04:47","modified_gmt":"2024-09-25T19:04:47","slug":"mesarji-anbot","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/kuopranbot.si\/?p=4670","title":{"rendered":"Mesarji anbot"},"content":{"rendered":"
\n
\"mmesarji<\/a>
Mesnica, kot je zgledala v srednjem veku<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Bili so vi\u0161je na dru\u017ebeni lestvici kot ribi\u010di, predvsem zaradi tega ker je bilo meso ve\u010dkrat na mizi pri gosposki kot pri navadnih ljudeh. Mesar je lahko postal vsakdo ki ni bil zaposlen na ob\u010dini. Poklic je bil zelo reguliran in obstajalo je kup predpisov – od tega kje lahko kolje, kaj lahko prodaja in kako, kje lahko su\u0161i ko\u017ee… Nad mesarji je bdel neke sorte dacar ki je pobiral davek od vsakega prodanega kosa mesa, ki je zna\u0161al okoli desetine cene mesa. Ta dacar je to dobil v koncesijo od ob\u010dine na podlagi razpisa kdo da ve\u010d. Od pobranega davka mu je ostal dolo\u010den odstotek. Dacar je zato imel velik interes da prodaja poteka nemoteno in je skrbel tudi za \u010disto\u010do mesnice, kakor tudi za dobavo \u017eivine. Obstajal je celo predpis da morajo kmetje oddati dolo\u010deno \u017eival, v kolikor se je pokazalo pomanjkanje takega mesa v mestu. Ker je na\u0161e podro\u010dje bilo tudi tedaj bolj poljedelsko kot \u017eivinorejsko in ni bilo \u017eivine nikdar zadosti, je bil izvoz le-te prepovedan. \u017divali so morale biti zaklane in razkosane v mesnici, ko\u017ee pa so morali su\u0161iti na mestnem obzidju. Za vsak prekr\u0161ek so bile predpisane kazni, prekr\u0161kov pa je bilo ne\u0161teto. \u010ce ni klal v mesnici ampak na ulici – kazen 1920 denari\u010dev, \u010de je dopustil da v mesnico vstopi nekdo ki je bil umazan – kazen 1200 denari\u010dev, \u010de je skril\/rezerviral neko meso pod pult (kot so to delali pred leti na\u0161i mesarji ko so meso dali na stran za trije\u0161tine) – kazen 960 denari\u010dev, \u010de je stranko prevaral in zamenjal vrsto mesa – kazen 6.000 denari\u010dev. \u010ce upo\u0161tevamo da so bile cene za libro mesa (cca pol kg) od 10 do 50 denari\u010dev – glede pa\u010d na vrsto in obdobje, so bile kazni prav drakonske. Vendar kot se re\u010de: vsak ima svojega boga nad sabo, je tudi dacar imel nad sabo \u0161e nekoga, o njem v nadaljevanju.<\/p>\n\n\n

\n
\"mesarji<\/a>
Stara klavnica pod samostanom Sv. Ane, ki je ni ve\u010d.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

Kot sem \u017ee opisal sta bila mesar in dacar tesno povezani osebi, kar je lahko pripeljalo do goljufanja. Ob\u010dina je zato za kontrolo obeh postavila enega izmed uradnikov kot Giusticjerja ali recimo po na\u0161e neke sorte kontrolorja – pravi\u010dnika. Njegova naloga je bila da je nadziral delo obeh in dolo\u010dal pla\u010dila kazni, da je meso pe\u010datil ko je \u0161e bilo delno v ko\u017ei in ga ocenil, kar je bila dav\u010dna osnova za dacarja. Ker ni bilo hladilnikov je zve\u010der lahko mesar meso odnesel domov na shrambo, \u010de je imel dobro klet. Tudi to je kontrolor pregledal – zve\u010der in zjutraj ko je spet pri\u0161lo v mesnico. Tudi meso katerega je mesar rabil zase in ga je odnesel domov in ni bilo obdav\u010deno se ni smelo niti slu\u010dajno vrniti v mesnico za nadalno prodajo.Kontrolor se ni smel dru\u017eiti z mesarjem ves \u010das svojega slu\u017ebovanja, niti piti z njim (!), prav tako pa ni smel prejemati daril. Tudi kontrolorja so namre\u010d kontrolirali in sicer s pomo\u010djo ob\u010danov. Vsak ki je prijavil karkoli kar ni bilo v skladu s predpisi, je bil dele\u017een od polovice do tri\u010detrtine zneska kazni ki je doletela kr\u0161itelja. Vsekakor je delo mesarjev anbot bilo precej stresno. Na na\u010drtu iz konca 18. stoletja je \u0161e ozna\u010dena mesarska ulica, se pravi kraj, kjer je bilo lociranih ve\u010dina mesarjev – tam kjer je sedaj Garibaldijeva.<\/p>\n\n\n

\n
\"mesarji<\/a>
Na\u010din klanja do sredine XX. stoletja.<\/figcaption><\/figure>\n<\/div>\n\n\n

S propadom Benetk in prihodom Avstrijcev so se zadeve spremenile v toliko da so za potrebe ve\u010d mesarjev naredili skupne klavnice, tako da niso ve\u010d klali v mesnicah. Ena klavnica je bila v sedanji Garibaldijevi, druga na dnu Belvederja \u0161e ena pa v Bo\u0161adragi. S\u010dasoma so te klavnice postale legla umazanije in ker je v sredini in proti koncu 19. stoletja pri\u0161lo tudi do epidemij kolere, so oblasti zgradile novo klavnico zraven samostana Sv. Ane, tik ob vodi, tako da so vsi odpadki odtekali direktno v \u0160tanjon – dana\u0161nji Zatok. Tako je ostalo do 1960 cca, saj se spomnim kako smo mulci gledali kako so klali krave in vole kar z macolo po glavi, tako kot v srednjem veku, kri pa je odtekala med jegulje ki so v tistem blatu \u010dakale na dnevni obrok \u010drevc. \u010ceprav je prva risba izpred 400 let je postopek do 1960 bil identi\u010den. Na drugi sliki pa je po letu 1960 poru\u0161ena klavnica.<\/p>\n\n\n\n

Foto album<\/p>\n\n\n\n

\n\n\n